Med petimi zasnovami so meščani izbrali kip, ki je zasnovan na enem najbolj prepoznavnih srebrnikov, t. i. talerjev. Kip bodo postavili na trgu Ponterosso.

Trije mladi umetniki ‒ Nicola Facchini, Eric Gerini in Elena Pockay ‒ bodo za zmagovalno zasnovo prejeli 15.000 evrov nagrade. Kip temelji na znamenitem srebrniku iz 18. stoletja, na katerem je upodobljen profil habsburške vladarice.

Ljudje so radi oddali svoj glas
Pred Muzejem orientalske umetnosti, kjer je potekalo glasovanje, so se v nedeljo gnetli Tržačani, ki so želeli soodločati pri izvedbi novega spomenika. Glasovalo je več kot tisoč ljudi, so poročali lokalni mediji, in nekateri so v vrsti čakali tudi več kot eno uro. Glas meščanov je predstavljal polovico končnega rezultata, drugo polovico pa je prispevala strokovna komisija, so danes pojasnili organizatorji na novinarski konferenci v Trstu.

Kip, ki ga bo financirala dežela Furlanija - Julijska krajina, bodo postavili na trgu Ponterosso v četrti, ki je nastala prav na pobudo cesarice. Z več zakoni in naložbami v pomembne institucije se je Trst v času Marije Terezije razvil v cvetoče pristaniško mesto. Cesarica je v Trstu zelo priljubljena, čeprav ga nikoli ni obiskala, še piše APA.

Strateginja in mogočna vladarica
Marija Terezija (1717‒1780) je bila ena od razsvetljenih absolutistov, pod njeno vladavino se je za Slovence začela moderna doba in z njo tudi narodni preporod. Med svojim vladanjem med letoma 1740 in 1780 je uvedla obširne reforme v vojski; podvojila je število mož v avstrijski armadi in reformirala tudi sistem davkov, da bi zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vlade in vojske. Marija Terezija je centralizirala vlado, tako da je prej ločena avstrijska in češka kanclerstva združila v en sam administrativni urad. Pred tem so pravosodje in upravo nadzirali isti uradniki. Ustanovila je vrhovno sodišče, katerega edina naloga je bila vzdrževanje zakona v njenih deželah. Zelo pomembna je tudi njena vloga pri opismenjevanju prebivalstva.

Reforme, ki jih je uvedla, so okrepile gospodarstvo, po nasvetu svojega državnega kanclerja Wenzla Antona von Kaunitza je prekinila zavezništvo z Veliko Britanijo in namesto tega sklenila zavezništvo z Rusijo in Francijo. Kot globokoverna katoličanka je dala iz nekaterih delov habsburškega vladarstva izgnati mnogo pripadnikov protestantske in judovske vere.