Mateličeve predstave sveta, ki jih niza v številnih grafičnih podobah, so večplastne. Umetnik je bil od nekdaj nagnjen k bogato strukturiranim podobam, polnim vsebinskega in formalnega dogajanja, je ob razstavi zapisal kustos in likovni kritik Iztok Premrov.

Umetnikove grafične in druge stvaritve so po eni strani temeljile na elementih pokrajine, po drugi pa na figuraliki. V novejših grafičnih listih je vse bolj pogosta prvina tudi lastna podoba kot čisti avtoportret ali aktivni "deležnik" v nekem širšem tematskem sklopu.

"Umetnik je bil od nekdaj nagnjen k bogato strukturiranim podobam, polnim vsebinskega in formalnega dogajanja. Vsak na novo zasnovani grafični list vsebuje poleg glavnega motiva še številne podrobnosti, ki se kot nekakšni likovni domisleki in nenavadni vizualni utrinki pojavljajo v ozadju podob. Lahko temeljijo na odlomkih iz resničnosti, ki so plod umetnikovih neposrednih zaznav v naravi ali urbanih sklopih, lahko pa so predmet njegove domišljije, želja in konec koncev tudi hrepenenj," še zapiše Premrov.

Na Mateličevih podobah vlada dokaj zapletena ikonografija, pri kateri so konkretni prizori in situacije prepredeni s številnimi bizarnimi elementi, ki jih umetnik namenoma vstavlja v ta svoj zapleteni motivni svet. V njem je poleg vsega gotovo nekaj očitno razpoznavnih nadrealističnih prvin, ki jih Matelič že dolgo neguje v svoji likovni tvornosti.

"Njegove na grafičnih listih nanizane zgodbe so torej že od nekdaj temeljile na prepletu sestavin iz konkretnega in izmišljenega sveta. Bogati jih nenavadna sočnost likovnih prvin, ki podobe na koncu obda z zaželeno slikovitostjo. Matelič nas z vsem tem repertoarjem vizualnih in vsebinskih prvin v svoj intimni svet vpelje na najbolj neposreden način, v natančnem pregledu ugotovimo, da je njegov ustvarjalni postopek premišljen in vešče izpeljan od zamisli do izvedbe," še preberemo ob razstavi.

Mateličev likovni svet je tudi skrivnosten, piše. "Avtor nas v obilju oblikovnih sestavin rad preseneti z nenavadnimi predmeti in objekti, npr. letečimi baloni, cepelini in podobnim."

Janez Matelič se je rodil leta 1950 v Kamniku. Diplomiral je na beneški akademiji lepih umetnosti, nato je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Zvestu Apolloniu končal podiplomski študij grafike. Študijsko se je izpopolnjeval na Nizozemskem, v Rusiji, Italiji, Franciji in na Madžarskem. Prvič se je predstavil na samostojni razstavi leta 1968.
Doma in v tujini se je predstavil na več kot 70 samostojnih in več kot 200 skupinskih likovnih postavitvah. Za svoje delo je prejel 80 domačih in tujih priznanj ter nagrad, največ na mednarodni prireditvi Ex tempore v Piranu in slikarskem Ex temporu v Škednju/Servoli v Italiji.

Doslej največjo pregledno razstavo svojih del z naslovom Črta in odtis, na kateri je predstavil slikarski in grafični opus ter ob njima še najnovejšega, keramičnega, je imel leta 2017 na Obali.

Razstava, ki jo odpirajo danes, bo na ogled do 20. oktobra.