V tujini živeča in delujoča umetnika svoj najnovejši dialog predstavljata v Ravnikar Gallery Space v Ljubljani, kjer so sočasno odprli tudi razstavo Mental Health Walk slikarke in grafičarke Ivane Bajec.

Začarani krog
Drvarič in Kunšič sopostavljata svoji prepoznavni umetniški poetiki. Drvarič podobo na sliki oz. funkcijo objekta v prostoru podvrže procesu abstrahiranja, da s tem spodbudi premislek o ustaljenih pričakovanjih, s katerimi dojemamo materialni svet.

V prostor namerno umešča objekte, kot so žeblji in stikala, ali pa izkoristi že obstoječe elemente, kot so okna, da vzpostavlja interakcijo, ki zaobrne našo predstavo o samoumevnosti rabe vseprisotnih predmetov vsakdanjega prostora.

V novem kontekstu so osvobojeni svojih primarnih funkcij, in kot zapiše Eva Simonič, vstopijo v igro vidnega in nevidnega, ki sugerira izmenjevanje realnih in miselnih prostorov, med katerimi vsakodnevno obstajamo. "Miselni prostor, kot podaljšek realnega, nam omogoča individualno interpretacijo resničnosti in vsakdana, v katerem stvari ne obstajajo zgolj zato, da jih aktiviramo mi, ampak tudi zato, da one aktivirajo nas," piše ob razstavi.

Posebej zabaven trenutek postavitve je poigravanje z žeblji, ki so navsezadnje eden od ključnih, obenem pa neopaznih orodij, potrebnih za postavitev razstave, zdaj pa razkriti in izpostavljeni presegajo svoj osnovni namen ter postanejo razstavni objekt sam.

Kunšič se po nedavni prostorsko zasnovani monumentalni postavitvi v Galeriji Škuc (Heimat Camp) predstavlja z intimnejšimi deli malih formatov, kjer v tehniki barvnega svinčnika v svojem prepoznavnem koloritu nasičenih vijoličastih, rožnatih, rdečih in modrih barv ustvarja svetove na videz pravljičnih simbolov, ki pa so v resnici parafraza besedil znanih pesmi popglasbe, turbofolka ali popevk. Z reinterpretacijo priljubljenih napevov umetnik kreira prostore lastne poetike, ki so vstopne točke v nov način branja, s tem pa, zapiše Eva Simonič, v "identifikacijo ter udomačitev čustvenih verzov, nekomu, ki išče dom v razcepljenosti med nostalgijo, idejo doma kot zavetja, njegovih podob, barv in zvokov ter resničnostjo, v kateri je dom točka, kamor ni vrnitve".

Umetnika torej, vsak na svoj način, premikata meje naših percepcij in nas usmerjata k sicer spregledanim ali pa skritim ravnem sveta, ki nas obdaja.

Mental Health Walk Ivane Bajec
Čas koronakrize je ustvaril marsikatero skovanko, corona baby je tista, ki bi jo lahko aplicirali na serijo del, s katerimi se predstavlja Ivana Bajec. Kot preberemo ob razstavi, je razstava namreč v več pogledih produkt obdobja, ko se je svet znašel v krizi pandemije covida-19, generacija milenijcev pa v novi epizodi negotovosti, o katerih posluša in jih doživlja poldrugo desetletje. Vizualni svet Ivane Bajec je na eni strani odraz izredno osebnih odzivov na tesnobnost, ki je neizogibna spremljevalka takšnih negotovih časov, obenem pa univerzalnih občutij generacije, ki jo takšna atmosfera zaznamuje. V obdobju, ko nas nenehno prisotna koprena napetosti usmerja k skrbi za svoje duševno in fizično zdravje, slikarka z raznolikimi simboli, kot je plišasta igrača iz otroštva ali emodžiji polakiranih prstov, slika neoprijemljive splete svojega čustvenega in duševnega stanja zadnjega obdobja, obenem pa so to podobe "kompleksnosti našega konzumiranja novic, medijev in širše internetne kulture nasploh".

S značilnim humorjem, stkanim iz podob, ki nas obdajajo v vsakdanjem življenju, slika Bajec ne le svojega, ampak slehernikov svet. Za poistovetenje gledalec ne potrebuje vedenja o pomenu posameznih detajlov, ampak se ti v gibanju med prepoznavnostjo znanih nam piktogramov in nedoločljivostjo abstrahiranih form vzpostavljajo v univerzalen emblem našega sveta.

Večinoma gre za platna večjih dimenzij, v sklopu projekta AIR4, s katerim Ravnikar Gallery Space tradicionalno vstopa v poletje, pa slikarka svoj izraz pretoči v jedrnato in udarno vizualno sporočilo formata A4.

Obe razstavi bosta na ogled do 6. septembra.