"V zapisih o sodobni umetnostni produkciji se pogosto perpetuira ideja, da se umetniki kot nekakšni zunanji opazovalci odzivajo na družbo, v kateri živijo, da s svojimi umetniškimi deli družbi 'nastavljajo zrcalo' in so pri tem (praviloma) kritični," opisujejo v galeriji. Slikarstvo Mihe Perneta pa, kot pravijo, nasprotno potrjuje, da je umetniško ustvarjanje nekaj, kar je sàmo trdno vpeto v družbene okoliščine in ni zgolj odziv, komentar ali 'odsev'.
"Perne zavrne idejo ustvarjanja bodisi pod krinko neiskrene bodisi nemočne družbene kritike in se posveti raziskovanju sveta skozi prepričljivo avtentično, fantazijsko ikonografijo in neprekosljivo slikarsko intuicijo." V novi seriji slikarskih del je pod na videz togimi pravili zavestno presekal s svojo dosedanjo prakso. V nasprotju s siceršnjim iskanjem podob v široki potezi slikarskega čopiča je podobe tokrat načrtno pripravil sam, so zapisali ob razstavi.
Vse slike so nastale znotraj vnaprej določene osnovne mreže
Z organiziranim, metodičnim delom se je lotil raziskave povezav med formo in vsebino, oziroma natančneje, kako mreža (grid) določa formo, ta pa vsebino in obratno. Vse slike so nastale znotraj vnaprej določene osnovne mreže, najpogosteje v zgradbi enot 8 x 8 ali 16 x 16, te pa so lahko nadalje razdeljene na polovice, znotraj posameznih enot tudi na tretjine. Umetnik je znotraj mreže svoboden, da elemente – po vzoru drugih uspešnih modularnih shem, kot sta na primer pohištvo iz Ikee ali legokocke – poljubno sestavi v skladno celoto.
Na ozadjih pogosto uporablja njemu ljubo tehniko dripping, katerega kolorit se ponovi na podobah v ospredju, posebno nepredvidljivo dimenzijo pa slikam doda tudi umetnikova naklonjenost recikliranju, na primer raba lesene embalaže ali plosko zbrušene palete, ki postaneta platno.
Njegove motive opisujejo kot podobno neobičajne. "V osnovni mreži so se mu sprva začele pojavljati črke, osnovni gradniki, nato pa še abeceda, besede in stavki, nabito polni (pop) kulturnih referenc, ki jih bo gledalec, odvisno od njegovih osebnih okoliščin, kot sta na primer leto rojstva ali dobro poznavanje Photoshopa, morebiti razvozlal; v nasprotnem primeru se lahko posveti prevladujoči podobi slikarske serije, robotu."
Osnovno vodilo razstave, kako znotraj restriktivnih vnaprej določenih pravil ustvariti nekaj vizualno izstopajočega, je umetnika privedlo do nostalgične otroške fascinacije nad roboti. Njegov pomen je pri Pernetu dvojen: na eni strani gre za nedolžno igračo, ki jo lahko naslika kot prijazno in neškodljivo, po drugi strani pa lahko ideja robota jasno sproži tudi nelagodne posledice. Naslikal jih je na desetine in 'izgradnjo' slike kot paralelo sopostavil grajenju robota – kako ga izboljšati in dodelati tako, da naslednji ne bo enak prejšnjemu?
"Naposled tudi lasten akt neprestanega slikanja mrež s ponavljajočimi se mučno natančnimi detajli primerja z mehanično potezo robota; tudi umetnikova gesta je izrazito avtomatizirana, a mu hkrati omogoča osmisliti lastno prakso in delo. Povsem naključno ali ne, beseda 'robot' ima korenine v praslovanščini in je sprva pomenila prav (težaško) delo," so še zapisali.
Miha Perne (1978) je leta 2004 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 2005 je z Leonom Zuodarjem ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled in leta 2011 še založbo BS books & zines. Za svoje delo sta prejela nagrado skupine OHO (2011). Kot samostojni umetnik Miha Perne ustvarja na področju slikarstva, grafike in risbe. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah tako doma kot v tujini.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje