Ugotovitve so zajete v poročilu Art of Workplace, ki je nastalo na podlagi septembrske raziskave, v okviru katere so anketirali 3000 pisarniških delavcev po vsej Veliki Britaniji od 18. do 69. leta starosti, ki v pisarni delajo od dva do štiri dni na teden, piše Artnet News.
Poskok za 12 odstotnih točk, če so prisotne umetnine
Med anketiranci v najmlajšem starostnem obdobju, torej med 18. in 29. letom, jih je 63 odstotkov raje delalo v pisarni kot doma. Med tistimi, ki delajo v pisarnah z veliko umetninami, se je ta delež povečal do 75 odstotkov.
Poročilo je naročil dolgoletni korporativni pokrovitelj umetnosti Brookfield Properties v sodelovanju z mednarodno organizacijo za samopomoč The School of Life. Ugotovitve ustrezajo širšemu trendu skokovite prodaje umetnin med mladimi kupci iz t. i. generacije MZ, ki jo tvorijo milenijci (rojeni med letoma 1981 in 1996) in pripadniki generacije Z (rojeni med letoma 1997 in 2012).
Kdo v zadnjem času prodaja in kdo kupuje umetnine?
Tiskovni predstavnik dražbene hiše Christie's je za Artnet News povedal, da je na primer med januarjem in junijem letos opazil močan pritok novih in mlajših strank. Trideset odstotkov vseh kupcev v prvi polovici leta pri Christie'su je bilo novih, 34 odstotkov teh novih kupcev pa je bilo milenijcev, v primerjavi z 31 odstotki leto prej.
Pri dražbeni hiši Sotheby's pa so po besedah njenega tiskovnega predstavnika zaznali, da se je v času pandemije močno povečalo število ponudnikov in kupcev, mlajših od 40 let. Število mlajših ponudnikov, zaznanih lani, se je v primerjavi z letom 2019 povečalo za 67 odstotkov, medtem ko se je število kupcev v istem času povečalo za 60 odstotkov.
Tudi dražbena hiša Phillips je poročala o podobnem trendu. Lani se je 50 odstotkov vseh, ki so kupili kaj na dražbah, ki so potekale ali samo na spletu ali pa v živo, sploh prvič udeležilo kake Phillipsove dražbe. Polovica prodanih predmetov na dražbah v živo je lani šla v roke spletnih kupcev, kar je 32-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2019. "Spletni kupci so po navadi mlajši," je še dodal tiskovni predstavnik te londonske dražbene hiše.
Tudi raziskava, ki jo je izvedla agencija Perspectus Global, je potrdila pomen umetniških in kulturnih dejavnosti na delovnem mestu. Približno 77 odstotkov vprašanih je bilo naklonjeno kulturnim, družabnim ali z zdravjem povezanim dogodkom na delovnem mestu. 69 odstotkov vprašanih pa je dejalo, da zanimiva in vizualno privlačna umetniška dela v pisarni prispevajo k njihovemu dobremu počutju. Za primerjavo, manj kot 10 odstotkov tistih, ki delajo v "vitkih pisarnah", ki imajo le malo umetnin ali drugih dobrin, je dejalo, da se počutijo navdihnjene pri delu.
Po mnenju psihologa kakor živali v kletkah
"Ugotovili smo, da lahko uporaba umetnosti kot oblike obogatitve poveča produktivnost za do 17 odstotkov. Če uporabljate umetnost kot sredstvo za opolnomočenje ljudi pri delu, potem se lahko produktivnost poveča za kar 32 odstotkov," je povedal Craig Knight, pooblaščeni psiholog in ustanovitelj agencije za psihologijo na delovnem mestu Identity Realization Ltd. Ljudi, ki delajo v pisarnah z le malo ali nič umetninami, je primerjal celo z živalmi v kletkah. "Vitke pisarne so slaba ideja," je po pisanju Artnet Newsa sklenil Knight.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje