Mednarodni muzejski svet (ICOM) je 18. maj za mednarodni dan muzejev z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi razglasil leta 1977. Slovenski muzeji so v preteklih letih svoj dan zaznamovali s prostim vstopom in obilico raznovrstnih dogodkov.

V "alternativnem modelu" se lahko predstavi širši nabor muzejev
Letos je po besedah Kaje Širok ICOM že na začetku pandemije novega koronavirusa pozval muzeje, naj najdejo alternativne načine praznovanja mednarodnega muzejskega dne. Tako v slovenskem odboru kot tudi drugje po svetu so se večinoma odločili za virtualno obeležitev. "Vmes smo na srečo ponovno odprli muzeje in galerije, zato bomo ob virtualni obeležitvi ponudili alternativna muzejska dogajanja, ki jih je vsak muzej pripravil, upoštevajoč potrebne omejitve in v skladu s svojimi zmožnosti," je dodala predsednica ICOM Slovenija.

Razlika v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so se na panojski razstavi na Muzejski ploščadi predstavili le državni muzeji, bo po njenih besedah letos tudi v tem, da bodo lahko skozi virtualno prikazovanje gradiva predstavili ponudbo ne le državnih, ampak tudi pooblaščenih slovenskih muzejev, slednjih se bo pridružilo več kot 40. "To, da ne bo šlo za fizično, ampak virtualno obliko obeleževanja, bo po eni strani resda manko, po drugi strani pa nam bo ta način omogočil, da se enakovredno predstavijo vsi slovenski muzeji, tako državni kot pooblaščeni, kar je velik plus," meni Kaja Širok.

Koronakriza pokazala šibke in močne plati muzejev
Ob vnovičnem odprtju vrat za obiskovalce v sklopu rahljanja ukrepov za zajezitev širjenja novega koonvirusa so muzeji morali upoštevati številne omejitve. Med drugim so morali z razstav začasno odstraniti predstavitvene pripomočke, ponazorila, kopije predmetov ipd., ki se jih v običajnih okoliščinah obiskovalci dotikajo.

Po besedah Kaje Širok je koronakriza pokazala tako šibke kot močne plati v delovanju muzejev. Ko so ostali doma in so morali svoje dejavnosti prenesti na splet, so pravzaprav šele resnično spoznali, kakšen tip spletne ponudbe in digitalizacije je funkcionalno uporaben: "Da torej ne digitaliziramo in dajemo na splet vsega ter da ne pišemo člankov, ki so zanimivi le za ožje skupine." Namesto tega so začeli pripravljati gradivo za širšo skupino uporabnikov, v prvi fazi za šolske skupine, saj so se nanje obrnile šole s prošnjo za pomoč, da bi skupaj pripravljali gradivo. "Pozitivno je, da tudi za naprej v povezavi s šolami razmišljamo o tem, katere vsebine bi šole potrebovale in na kakšen način lahko k njim pristopimo skupaj," je dodala.

Dotikanje se še ni vrnilo v muzeje
Ob tem je izrazila upanje, da bodo tudi muzejske razstave kmalu ponovno zaživele v oblikah, kot smo jih bili vajeni pred pandemijo. V muzejih, ker so v zadnjih letih razvijali tudi veččutna vodstva, so namreč ostale le klasične panojske postavitve, kar pa marsikoga, predvsem pa najmlajših, ne pritegne toliko. Meni, da pandemija muzejskih predstavitev ne bo obrnila ponovno v to smer, je pa zagotovo pripomogla k temu, da so začeli skupaj z občinstvom iskati nove načine posredovanja znanja in povečevanja dostopnosti muzejskih gradiv in znanja.

Tema letošnjega mednarodnega muzejskega dne je Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost. Mednarodni dan muzejev 2020 želi z omenjeno temo "na enem mestu zaznamovati raznolikost perspektiv, ki sestavljajo skupnosti in osebje muzejev, in hkrati osvojiti orodja za prepoznavanje ter premagovanje pristranskosti v tem, kar muzeji prikazujejo, in v zgodbah, ki jih pripovedujejo," so zapisali pri ICOM.

Kot je poudarila Kaja Širok, se, ker so muzeji tako raznoliki, vedno išče tema, ki je široka in v kateri lahko lahko vsak muzej najde svoj košček vsebine. Na predstavitvi slovenskih muzejev na razstavi na Metelkovi jo je vedno navduševalo, kako lahko muzeji na neko temo predstavijo izjemno različne vsebine, kar priča o raznolikosti dediščine. Tudi letos bo v ponedeljek na plakatih, ki jih pripravljajo muzeji, zanimivo videti, kako v slovenskih muzejih na različne načine dojemajo isto besedilo.

En sam "kolektivni spomin" ne obstaja
Muzej novejše zgodovine Slovenije želi skozi letošnjo temo opozoriti na raznolikost vseh naših kolektivih spominov, v misli, da ne obstaja samo en kolektivni spomin, ki nas identificira kot narod ali skupnost. Obenem bodo predstavili nov evropski projekt Identiteta na prepihu, v katerem sodelujejo. V štiriletnem projektu, ki se posveča zgodbam, povezanim z migracijami, sodeluje sedem evropskih muzejev – še muzeji iz Švedske, Danske, Norveške, Poljske in Hrvaške.

Sami raziskujejo migracije na območju nekdanje Jugoslavije oz. priseljevanje v Slovenijo iz drugih republik v času ekonomskega razcveta. "Govorili bomo o zgodbah priseljencev, ki že nekaj generacij živijo v Sloveniji in so nosilci več identitet ter zgodb, ki te identitete sestavljajo. Želimo govoriti o identitetah, vključevanju, sprejemanju in enakopravnosti pri dojemanju vseh naših identitet, kdo smo in kako družbo gradimo," je poudarila Kaja Širok, ki je tudi direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije.