Gre za barvit tričetrtinski portret v izvirniku, naslovljen Bildnis Fräulein Lieser, ki ga je vodilno ime dunajske secesije, Gustav Klimt (1862–1918), ustvarilo leta 1917. Portretiranka je članica družine industrialcev Lieser, ki so jo v času nacizma preganjali zaradi judovskega rodu. Natančna usoda slike med letoma 1925 in 1960 ni znana. Kljub poglobljenim raziskavam doslej niso našli nobenih dokazov, da je bila v preteklosti pridobljena na nezakonit način, piše nemška tiskovna agencija DPA.

Podedovano od daljnih sorodnikov
Dražbeni katalog navaja, da "ni nobenega dokaza, da je bilo delo pred ali med drugo svetovno vojno izropano, ukradeno ali kako drugače nezakonito odvzeto". Zdajšnji lastniki so platno podedovali od daljnih sorodnikov pred približno dvema letoma. Slika je sicer od sredine 60. let prejšnjega stoletja visela v dnevni sobi vile v bližini Dunaja.

Preden bodo portret dražili, bo približno dva tedna pred dražbo na ogled javnosti v prostorih dunajske dražbene hiše Auktionshaus im Kinsky. Predstavitve platna so načrtovane tudi na več lokacijah v Evropi in jugovzhodni Aziji, med drugim v Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji in Hongkongu, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Gospodična Lieser že, a katera?
Med strokovnjaki je doslej veljala domneva, da je na sliki upodobljena 18-letna Constance Margarethe Lieser, hči Adolfa Lieserja. Brata Adolf in Justus Lieser sta bila med vodilnimi avstroogrskimi industrialci. Raziskava dražbene hiše je sicer razkrila še eno možnost – naročnica bi lahko bila Adolfova svakinja Henriette Amalie Lieser-Landau, pogosto imenovana Lilly, ki se je leta 1905 ločila od Justusa Lieserja. Portretirana Gospodična Lieser bi lahko bila tudi ena od dveh Lillynih hčera. "Nekatere stvari so tu še nejasne," je za APO povedal Ernst Ploil, eden vodilnih predstavnikov dražbene hiše.

Na platnu velikosti 140 x 80 centimetrov je portretiranka upodobljena na rdečem ozadju in z ogrinjalom, ki je bogato okrašeno s cvetjem. "Koloristična paleta je primer Klimtovega poznega dela," je povedala predstavnica dražbene hiše Auktionshaus im Kinsky, vodja oddelka za klasični modernizem Claudia Mörth-Gasser.

Na prodaj pri ne tako veliki dražbeni hiši
Slika gre pod kladivo torej pri niti ne tako veliki dražbeni hiši na Dunaju in ne denimo v Londonu ali New Yorku, predvsem zato, ker ima Auktionshaus im Kinsky dolgoletne izkušnje s Klimtovimi stvaritvami in strokovno znanje pri obravnavi umetnin, ki so jih zasegli ali zaplenili v času nacizma, so še navedli pri tej dunajski dražbeni hiši.

Junija lani so Klimtovo Damo s pahljačo v Londonu prodali za 74 milijonov funtov (dobrih 86 milijonov evrov), s čimer je bil postavljen nov evropski rekord na dražbah umetnin. Za prejšnji dražbeni rekord za umetniško delo, prodano na evropskih tleh, je veljala skulptura Hodec I. Alberta Giacomettija, ki so ga leta 2010 prodali za 65 milijonov funtov (76 milijonov evrov).