Članstvo Wernerja Haftmanna (1912–1999) v tej stranki je znano že od lani, umetnostna zgodovinarka Mirl Redmann pa je pod okriljem kasselske visoke šole za umetnost objavila nove ugotovitve v sestavku, ki je del njene serije esejev Študije Documente.
Ta pomembni umetnostni dogodek, ki ga organizirajo na pet let, je pravzaprav zaživel kot sprava s sodobnostjo, reševanje "sprevržene umetnosti" in zapisanost abstrakciji. Postavljal je na ogled umetnost, ki jo je prepovedal režim Adolfa Hitlerja.
Zgolj dva od 21 organizatorjev brez nacistične preteklosti
Kot po pisanju Jüdische Allgemeine v svojem eseju navaja avtorica, sta bila le dva od 21 organizatorjev, navedenih v katalogu prve Documente, v spektru opozicije nacističnemu režimu. To sta bila odvetnik in poslanec v Bundestagu Adolf Arndt ter Erich Lewinski, predsednik okrožnega sodišča v Kasslu.
Poleg Haftmanna so bili kot člani NSDAP-ja nedvoumno opredeljeni še Hermann Mattern, Heinz Lemke, Alfred Hentzen, Hans Kuprian in Hermann Schaffner. Stephan Hirzel, vodja t. i. delovne akademije v Kasslu, je bil svetovalec za propagando ene izmed podorganizacij NSDAP-ja. Takratni kasselski župan Lauritz Lauritzen (SPD) pa je bil pred tem član konjenice jurišnega oddelka, torej paravojaške organizacije pod okriljem NSDAP-ja, član nacionalsocialistične zveze varuhov zakona in član nacionalsocialističnega društva za socialno skrbstvo.
Hitlerju naklonjena tudi urednica lokalnega podlistka
"Molk je bil gotovo zgovoren v Kasslu sredi 50. let," je zapisala Mirl Redmann o takratnih sestankih organizatorjev Documente. Kot še navaja umetnostna zgodovinarka v svojem eseju, je urednica kulturne priloge kasselskega lokalnega časopisa Hildegard Bergfeld v letu 1949 hvalila Hitlerja kot enega največjih publicistov vseh časov.
Kot omenjeno, je bila že od lani znana nacistična preteklost Wernerja Haftmanna, ki je med letoma 1955 in 1964 deloval kot strokovni svetovalec prvih razstav, ki jih je takrat še pod imenom Weltkunstschau (Svetovna razstava umetnosti) zagnal Arnold Bode. Haftmann je bil član NSDAP-ja med letoma 1937 in 1945.
Dobrodošla prevetritev pogleda nazaj
Generalna direktorica Documente Sabine Schormann je pozdravila tovrsten vnovični pregled zgodovine te razstave sodobne umetnosti, ki je ena najpomembnejših na svetovni ravni. Dele njene zgodovine je treba vnovič oceniti, je dejala direktorica in dodala, da bo to pomembna naloga načrtovanega Instituta Documente.
Naslednja Documenta je napovedana v letu 2022. Kot je lani povedala Sabine Schormann, že nestrpno pričakuje, "ali bodo v središču Documente 15 vprašanja udeležbe in sodelovanja, medkulturno mreženje, performans in diskurz, digitalni mediji ali pa odnos do javnega prostora".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje