Nagrado Ivane Kobilca za aktualno produkcijo je na slovesnosti v Narodni galeriji prejela Svetlana Jakimovska Rodić, priznanje Ivane Kobilca za sopotnike in podpornike pa Piera Ravnikar.

Sergej Kapus je osrednje priznanje dobil za konsistenten slikarski opus in analitičen pristop k slikovnemu polju, s katerim odpira prostorske in časovne paradokse ter potrjuje enigmatičnost vizualnosti. S svojim slikarskim in teoretičnim delom je bistveno zaznamoval slovensko umetnost zadnjih štirih desetletij, so zapisali v utemeljitvi nagrade.

Razmislek o slikarstvu v postdigitalni dobi
Umetnik že od zgodnjih sedemdesetih let minulega stoletja ustvarja izredno konsistenten slikarski opus, ki analitično pristopa k slikovnemu polju in v njem odpira prostorske in časovne paradokse, ki ozaveščajo netransparentnost in enigmatičnost vizualnosti, še lahko preberemo v utemeljitvi. Pozneje je ustvaril še izredno zanimive podobe, ki so soočile slikarske poteze z digitalnimi podobami Marsove površine in pri tem zastavile relevantna vprašanja o statusu slikarstva v postdigitalni dobi. Ob svojem slikarskem delu je Kapus ves čas tudi mislec in teoretik. Pomembna so njegova teoretska besedila o slikarstvu, esenca njegovega razmišljanja o časovni komponenti slikarstva pa je bila nedavno predstavljena v zborniku Futur antérieur.

Mitski prostor gozda kot opozorilo na desetkanje narave
Najnovejše ustvarjanje Svetlane Jakimovske Rodić je bilo nagrajeno za prepričljivo obravnavo ekološko socialnih razmer skozi inovativen umetniški pristop na samostojni razstavi Made in Forest / Narejeno v gozdu v Lapidariju Galerije Božidar Jakac. Predmet umetničinega ustvarjanja so posledice potrošniško naravnane družbe, ki izdatno podpira pereč problem globalnega segrevanja.

Na razstavi Narejeno v gozdu je predstavila serijo monotipij in instalacij, pri katerih je za matrico uporabila lubje dreves. To pa je premreženo s sledmi lubadarja, ki so tudi sledi uničenja narave z napačnimi posegi vanjo, kakor tudi z reprodukcijo lesa in čezoceanskim transportom. Čeprav nas zgodba razstave popelje v gozd, ki ga prek mitov, pravljic in bajk doživljamo prvinsko ali kot nekaj neracionalnega, je ta v resnici zasnovana kot eksperiment na preseku med naravo in kulturo.

Gonilna sila galerije Ravnikar
Piera Ravnikar je priznanje dobila za odločilen prispevek k razvoju, predstavitvi in uveljavitvi umetniške scene v Ljubljani in širšem mednarodnem okolju.

V obdobju med letoma 2009 in 2019 je izpeljala več kot 1000 kulturno-umetniških projektov, v Kinu Šiška, je vzpostavila prepoznavne prireditve, kot so Bienale neodvisnih, Stripolis, festival Tinta, Mural Arts Residency in številne druge. Leta 2017 je odprla samostojno galerijo Ravnikar Gallery Space, s katero predstavlja slovensko umetnost tudi na sejmih po svetu. Sodeluje pri mednarodnih projektih in v vseh vidikih svojega delovanja izkazuje sposobnost prepoznavanja kakovosti in inovativnosti v umetniškem ustvarjanju, obenem pa tudi dobro poznavanje problematik delovanja in preživetja v umetniškem poklicu. Ob vsem tem pa ohranja neizmerno ljubezen in vero v pomembnost umetnosti, so v utemeljitev zapisali žiranti.