Razstava z naslovom Bagatelles, ki bo odprta do 9. marca, predstavlja motive, ki izhajajo iz naravnega okolja in gledalcu predstavljajo svet, v katerega človeška roka ne posega. Bogataj na motive, ki ga nagovorijo med njegovimi pohodi po rodni Gorenjski, mnogokrat naleti naključno, zatem pa se vanje docela poglobi in si zanje vzame čas. Končni rezultat je, kot piše ob razstavi umetnostna zgodovinarka Vida Jocif, tako z vidika motiva in kompozicije v celoti premišljen in izpiljen do popolnosti, kar njegovim fotografijam daje tudi jasno prepoznaven avtorski pečat.

"Narava se gledalcu na Bogatajevih fotografijah kaže taka, kot je in kot bi jo lahko opazovali v različnih letnih časih. Pozornemu očesu fotografa ne uide nobena malenkost, ki se pojavi v bujnem rastju. Najsi bo to močan kontrast med odtenki pisanih listov različnih grmovnic, markantna socvetja kresnic ali skrivnostne jesenske meglice, ki se vijejo okoli porumenelega rastlinja, prav vsi prizori so vredni, da jih ujame v svoj objektiv," še beremo ob razstavi.

S serijo Bagatelles fotograf nadaljuje krajinsko serijo Sonata za sonce in meglo. Naslov izhaja tudi tokrat iz sveta glasbe, označuje pa kratko, manj zahtevno skladbo za klavir ali komorno zasedbo. Njegove kompozicije so povsem podrejene barvam in vzorcem, iz katerih so sestavljene. Pogosta odsotnost izrazite globine pred gledalcem razgrinja eno samo dvodimenzionalno ploskev, na kateri glavno vlogo igra pointilistični preplet naravnih pigmentov in rastlinskih oblik, beremo v besedilu Vide Jocif.

"Ključ do razgibanosti motivike leži v naravni svetlobi, ki jo Bogataj lovi v svoj objektiv. Barve, v katerih žarijo rastlinske vrste, so zaradi spremenljivosti časa v dnevu in vremenskih pogojev, ki vplivajo na končni rezultat, praktično na vsakem izmed razstavljenih del malenkost drugačne. Spretnost umetnika je biti v pravem trenutku na pravem mestu in zajeti ne le gole podobe, pač pa tudi atmosfero."

Bogataj (1961) je prvo samostojno serijo fotografij ustvaril med letoma 1978 in 1979 (pred nekaj leti so bile te fotografije razstavljene pod naslovom Zgodnja dela). Leta 1979 je začel delati kot fotoreporter pri tedniku Mladina, kjer je ostal do leta 1988. Leta 1981 je prejel nagrado zlata ptica. Vzporedno z reportažno je ustvarjal tudi avtorsko fotografijo. Iz tega obdobja je leta 2004 izdal fotografsko monografijo Pastorala. Po letu 1988 se je posvetil samo avtorski fotografiji ter avtodidaktičnemu študiju filozofije in svetovne književnosti. Leta 2012 je izdal fotoknjigo Sonata za sonce in meglo, leta 2019 pa Bagatelles. Leta 2022 se je predstavil v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije s samostojno razstavo Osemdeseta.

Desetletje (kulturnega) prehoda, leta 2023 pa v Cankarjevem domu na skupinski razstavi Slovenski punk in fotografija.