Poleti bodo gostili zbirko Muzeja za umetnost in obrt iz Zagreba, proti koncu leta pa bo mogoče spoznati secesijsko ustvarjanje v Ukrajini.
Zbirko Kroples, ki jo direktorica galerije Barbara Jaki opisuje kot eno najodličnejših zasebnih zbirk slovenske umetnosti, bodo predstavili marca. Gre za zbirko, ki doslej kot celota ni bila znana niti strokovni javnosti. Vključuje umetnine iz 19. in 20. stoletja, vsaka od njih pa ustreza tudi visokim merilom Narodne galerije za uvrstitev v nacionalno stalno zbirko.
Na razstavi bo mogoče videti dela obeh osrednjih krajinarjev 19. stoletja – Marka Pernharta in Antona Karingerja. Videti bo mogoče tudi dela Ivane Kobilca in Ferda Vesela, slike impresionistov ter žanrske prizore Maksima Gasparija in Hinka Smrekarja. Povojno obdobje je med drugim zastopano s slikami Marija Preglja, Gabrijela Stupice, Gojmirja Antona Kosa in Zorana Mušiča. Kot posebnost zbirke omenjajo avtoportrete predstavljenih umetnikov.
Poleti bodo predstavili najpomembnejša dela iz stalne zbirke Muzeja za umetnost in obrt iz Zagreba. Tega prenavljajo zaradi škode, ki jo je matična palača utrpela v potresu. Z razstavo ne želijo le predstaviti tradicionalnega partnerja Narodne galerije pri številnih razstavnih projektih, temveč tudi odpreti vrata muzeju, ki se je zaradi naravne nesreče znašel v stiski, je zapisala Barbara Jaki.
V zadnji tretjini leta bo iz dunajskega Muzeja Belvedere v Ljubljano pripotovala razstava, ki predstavlja secesijsko dediščino Ukrajine. Secesijsko gibanje je tam potekalo v iskanju lastnega nacionalnega izraza in je bilo razpeto v srečanju vzhodne tradicije in zahodnjaških tokov v času okrog leta 1900. Pot v modernizem je v Ukrajini potekala v času propadajočih imperijev in boja za neodvisnost. Prva desetletja 20. stoletja so bila v Ukrajini kljub pretresom priča drznim umetniškim eksperimentom in razcvetu likovne umetnosti, literature in gledališča. Razstavo so že gostili v več uglednih evropskih muzejih, med drugim tudi v londonski Narodni galeriji.
Spoznavanje izjemne tehnike Marjana Pogačnika
V Narodnem domu, kjer pripravljajo manjše razstave, bo letošnje leto prineslo študijsko predstavitev grafične tehnike Marjana Pogačnika. Umetnik je pred leti Narodni galeriji zapustil celotno svojo likovno dediščino. Znan je po izjemni tehniki barvnega tiska, saj je tiskal vse barve z enim hodom skozi tiskarsko prešo. Zaradi zapletenosti, zamudnosti in veliki možnosti napake med tiskom so naklade grafičnih listov nizke, zaradi tega pa, paradoksalno, grafično tehniko približujejo unikatnosti. Razstavo bodo pospremili z dokumentarnim filmom, v katerem bodo rekonstruirali tehniko. S projektom se želijo po razstavi opusa leta 2002 in izbranih listov leta 2006 dodatno oddolžiti velikemu donatorju Narodne galerije.
Marjan Pogačnik (1920–2005) je leta 1947 diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato je nadaljeval študij slikarstva pri Gabrijelu Stupici na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Iz slikarstva je diplomiral leta 1949, leta 1951 pa je končal slikarsko specialko na ljubljanski akademiji. Med letoma 1962 in 1979 je poučeval grafiko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1977 je prejel Jakopičevo nagrado za grafični opus in leta 1986 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Za najmlajše obiskovalce galerije bodo letos izdali tudi slikanico, ki jo pripravljajo skupaj z Mladinsko knjigo in Tomažem Lavričem. Njena vsebina pa za zdaj ostaja skrivnost.
Trenutno si lahko v Narodni galeriji ogledate pregledno razstavo, posvečeno kiparju Ivanu Zajcu (1869–1952). Prvi celoviti pregled umetnikovega ustvarjanja združuje 57 del v marmorju, bronu, mavcu in glini in bo na ogled do 11. februarja. V razstavo so vključeni tudi arhivski biografski izpisi s podatki o umetnikovem šolanju, življenju in delu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje