Jure Kastelic, Nomadski vrstniki, 2023, akril na platnu. Foto: UGM
Jure Kastelic, Nomadski vrstniki, 2023, akril na platnu. Foto: UGM
Alex Macedo, S.t. 2022, 2022, olje na lanenem platnu. Foto: UGM
Alex Macedo, S.t. 2022, 2022, olje na lanenem platnu. Foto: UGM

Mednarodno slikarsko zasedbo, ki razstavlja v UGM-ju, sestavljajo Matija Bobičić, Evgen Čopi Gorišek, Jure Kastelic, Zsofia Keresztes, Natalia Kulka, Gašper Kunšič, Alex Macedo, David Rappeneau, Katharina Schilling in Stipan Tadić. Kustos razstave, ki bo na ogled do 8. oktobra, je Jure Kirbiš.

"Sočasne skrajnosti zaustavitve fizičnega sveta ob supersoničnem pospešku v metasvet so se v umetnosti, kot povsod drugod, izrazile v nepredvidljivih oblikah," v spremnem besedilu k razstavi zapiše Kirbiš. Mariborska umetnostna galerija na razstavi tako predstavlja nekaj avtorjev, ki so za prevodnik med svetovi digitalnega in materialnega aktivirali neskončno privlačnost podobe, dodaja.

Vrnitev k človeškemu
Po največkrat klavrnih rešitvah, ki jih je za umetnostni sistem ponudila tehnološka skupnost – NFT-manija, spletne razstave, navidezna resničnost – se je nihalo zazibalo v drugo smer. Odsotnosti dotika je po mnenju avtorjev razstave prebudila lakoto po fizičnem, telesnem, človeškem, tudi po nemerljivem in neponovljivem.

V teh pogojih je cikel, ki čez 20. stoletje do danes niha skozi najrazličnejše formacije umetnosti – od konceptualizma do hiperresničnosti – spet dosegel trenutek, ko je v ospredje stopil umetniški objekt. V času, ko je svet dostopen na dlani, pa si mora tudi objekt – skozi lastno podobo – izboriti prostor v njem. In če je roka, po Kantu, vidni del možganov, je danes podoba vidni del algoritma, še dodajajo v UGM-ju.

Stipan Tadić, Idealno mesto, 2020–2022, olje na platnu. Foto: UGM
Stipan Tadić, Idealno mesto, 2020–2022, olje na platnu. Foto: UGM

Umetniki na razstavi so po njihovem vsak zase avatarji nekaterih aktualnih tokov v sodobni umetnosti. Z instrumentalizacijo podobe spretno manevrirajo med objektom, nastalim v ateljeju in globalno priklopljenimi občinstvi. V svojih delih vabijo v premišljeno konstruirane svetove lastnih kozmologij, ki tudi v prenosu v digitalno podobo ohranjajo avro avtorjevega podpisa.

Umetniki s svojo spletno prezenco hranijo algoritem, ki sistem ohranja pri življenju, tako da ga kontinuirano transformirajo za današnji čas. Galerija v tem procesu postane liminalni prostor umetnosti, kjer je soočenje z umetnostjo iz prve roke še mogoče.