Iz slikarske zbirke Pinakoteke Praškega gradu, ki je rezultat zbirateljske vneme cesarja Rudolfa II., so prišla v Ljubljano dela Tiziana, Tintoretta, Veroneseja in Rubensa, zgodnjih nizozemskih mojstrov ter drugih avtorjev.

Na razstavi z naslovom Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu, ki so jo slavnostno odprli danes, od jutri pa bo na ogled za javnost, bo do 3. januarja 46 umetnin iz zbirke. Galerija slik Praškega gradu spada med redke primere umetniških zbirk v Evropi, ki kontinuirano obstajajo že vrsto stoletij vse do danes. Nekateri predmeti iz zbirke cesarja Rudolfa II. so sicer danes deli drugih zbirk, tudi zasebnih.

Razstavljena dela na eni strani pripovedujejo o zbirateljstvu ogrskega in češkega kralja in od leta 1576 cesarja Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. Obenem pa popeljejo po nekaterih pomembnih poglavjih zahodnoevropskega slikarstva – od beneške renesanse do nizozemskih del.

Večinoma gre za slike, na ogled pa so tudi trije kipi in dva umetno obrtna izdelka. Postavitev dopolnjuje arhivsko gradivo (reprodukcije ali faksimilirane verzije), ki je pomembno za rekonstrukcijo zbirke.

Izbor del, ki ustreza prostorskim razmeram Narodne galerije, zajema najboljša dela in kaže tudi ustrezen prerez likovne zbirke Rudolfa II., so naredili lani v Pragi. Nekateri predmeti iz zbirke cesarja Rudolfa II. so sicer danes deli drugih zbirk, tudi zasebnih. Dela, ki so v zasebni lasti, bodo v Ljubljani predstavljena z reprodukcijami, saj se je lastnik zaradi novega koronavirusa, da ne bo potoval. Želel je namreč spremljati svoje umetnine na poti v Slovenijo, je pojasnila direktorica galerije.

Postavitev sledi dvema konceptoma – na eni strani kronološki zasnovi, deloma pa skuša povezati slikarske šole – italijanske in nemške šole ter nizozemska dela. V osrčju prostora pa so zbrane umetnine, ki so bile Rudolfu II. Habsburškemu najljubše.

Rudolf II. (1552–1612) je svojo rezidenco preselil z Dunaja v Prago, svoj dvor pa spremenil v središče manieristične kulture, na katerem je gostil slavne znanstvenike in umetnike tistega časa. Rudolfa je zanimalo vse, kar sta ustvarila narava in človek z iznajdljivostjo svojega duha na področju umetnosti in obrtništva, s čimer so se ukvarjali umetniki in znanstveniki.
V svoji zbirki je zbral približno 3000 slik, vstop t. i. Kunstkammer, kabinet umetnin pa je bil tedaj dovoljen le izbranim. V kabinetu umetnin je med drugim oblikoval zbirko dragocenega nakita, iluminiranih rokopisov, naravnih posebnosti, medicinskih pripomočkov in tehničnih dosežkov ter tako v skladu s sočasnimi pogledi združil mikrokozmos in makrokozmos, je v razstavnem katalogu zapisala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki.

Po koncu verskih vojn velik del zbirke izgine
Po Rudolfovi smrti je Evropo zajela 30-letna vojna, ki je pustila pečat tudi na zbirki. Vse, kar ni bilo odpeljano na Dunaj, je zajela švedska vojska, ki je leta 1648 na željo kraljice Kristine iz praške cesarske zbirke odpeljala nekatere dragocene slike in kipe. Kot lahko sklepamo po inventuri, so leta 1650 v galeriji ostali samo še prazni okvirji in poškodovane slike. Toda zakladniku Miseroniju jih je nekaj vendarle uspelo skriti pred Švedi in jih zatem vrniti v Galerijo slik. Te so z novimi pridobitvami, ki jih je za Ferdinanda III. na dražbi zbirke lorda Buckinghamskega v Antwerpnu leta 1650 kupil nadvojvoda Leopold Viljem, sestavljale obnovljeno Galerijo slik.

Tudi zatem je z odvozi na Dunaj, spremembami namenskosti prostorov v času Marije Terezije, odprodajami in licitacijo kabineta umetnin na javni dražbi leta 1782 zbirka izgubljala pomembna dela, svojevrstno usodo pa je doživljala tudi v času Češkoslovaške republike in

med političnimi spremembami po drugi svetovni vojni.

Šele po raziskavah in rekonstrukciji prostorov iz časa Rudolfa II. so leta 1965 najlepša dela razstavili v na novo odprti Galeriji slik Praškega gradu, je še mogoče prebrati na spletni strani Narodne galerije.

Barbara Jaki kot najstarejši primerek arhivskega gradiva navaja Inventar Umetnostnega kabineta Rudolfa II., gradivo pa med drugim obsega tudi popise s podatki o restavriranju umetnin, ki so pomembni za določanje izvirnih dimenzij tistih del, ki so bila pozneje po formatu prilagojena novi vlogi.

Naslov razstave napoveduje velika slikarska imena, kot so Tizian, Tintoretto, Veronese in Rubens. Tizian je zastopan s sliko Mlada ženska pri toaleti, Tintoretto s poznim delom Kristusovo bičanje, Veronese s štirimi deli, med katerimi sta Portret zlatarja in antikvarja Jakoba Königa in Sv. Katarina Aleksandrijska z angelom, Rubens pa s sliko Oznanjenje.

Slikarska zbirka Praškega gradu obsega tudi mojstrovine zgodnjih nizozemskih slikarjev, dela družine Bassano, Domenica Fettija, Guida Renija, Lucasa Cranacha st., Hansa Holbeina ml., Johanna Heinricha Schönfelda in drugih, piše na spletni strani Narodne galerije.
Po dveh izmed slik, ki bosta na ogled v Ljubljani, sta bili izdelani tudi kopiji, ki sta danes na Ptujskem gradu. Prva je že omenjeno Tintorettovo pozno delo Kristusovo bičanje, druga je Oljska gora. Ta bo sicer na razstavi predstavljena s kopijo s konca 17. stoletja po Domenicu Fettiju, katere avtor je Christian Schröder.

Razstava predstavlja nadaljevanje odličnega sodelovanja s Prago, kjer je ljubljanska Narodna galerija sredi leta 2019 gostovala z razstavo Impresionizem od zore do mraka. Slovenska umetnost 1870–1930. Kot pravi Barbara Jaki, so imeli izjemno srečo, saj te umetnine redko potujejo iz Prage. So pa, ne glede na pandemijo novega koronavirusa, obdržali dogovorjeni termin in razstavo odpirajo, kot je bilo načrtovano.