V klubu Neodvisnih so v 30. letih 20. stoletja delovali naši najpomembnejši, tedaj še mladi slovenski umetniki: Zoran Mušič, Marij Pregelj, France Mihelič, Stane Kregar, Boris in Zdenko Kalin, Nikolaj Pirnat in Frančišek Smerdu. Slikarje, ki so s svojimi deli izstopali iz povprečja takratne umetniške produkcije, bodo predstavili na razstavi Izven okvirja. Razstava umetnosti tridesetih let, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Cankarjevim domom, kjer bo postavitev med 21. aprilom in 2. oktobrom tudi na ogled. Nekatera dela umetnikov, ki spadajo danes v kanon slovenske umetnosti 20. stoletja, bodo na ogled prvič po 80 letih.

Razstavno leto se bo začelo februarja, ko bodo na kulturni praznik odprli novo postavitev v Borčićevem grafičnem kabinetu. Na dialoški razstavi bodo dela Bogdana Borčića soočili s fotografijami Borisa Gaberščika.

Marca bo na ogled gostujoča razstava Post-produkcija: Iz likovne zbirke festivala Art Stays, aprila pa skupinska razstava Vegetacije, ki bo v lapidariju sopostavila dela štirih umetnic, ki raziskujejo odnos človeka do narave in naravne strukture v človeški kulturi. Nika Erjavec, Tea Kralj, Tina Konec in Tilyen Mucik vsaka na svoj način in v zelo drugačni praksi premišljujejo o neizbežni človekovi odvisnosti od narave in okoljski problematiki sveta.

Med projekti, ki jih je ob predstavitvi programa poudaril direktor galerije Goran Milovanović, sta tudi postavitvi, ki bosta vstopili v dialog ambienta samostanske cerkve. Slikar Staš Kleindienst bo maja pod naslovom Antiarkadija razstavil svojo značilno zmes slikarske preciznosti, družbene kritike in črnega humorja ter postavil ambientalno postavitev na videz idiličnih krajin, ki pa so v dialektičnem nasprotju z današnjim stanjem duha.

Mednarodno priznana umetnica Maša Jazbec bo septembra na razstavi Sintetični organizmi predstavila najnovejše celostno umetniško delo, ki na različnih ravneh povezuje znanost in umetnost.

Letošnja retrospektiva se bo sprehodila po opusu Vladimirja Makuca. Galerija je namreč bogatejša za obsežno donacijo grafičnih del tega ikoničnega slovenskega umetnika, ki ga bo z deli iz celotnega opusa predstavila med junijem in oktobrom, na ogled pa bodo tako znana kot manj znana dela.

Za julij pripravljajo dialoško razstavo del slikarja Aca Nišavića in kiparke Paole Korošec.

Zgodovina fotografije na Hrvaškem
Oktobra se bo mogoče srečati z zgodovino hrvaške fotografije, ki jo pripravljajo iz fotografske zbirke najstarejšega hrvaškega muzeja – Muzeja za umetnost in obrt. Postavitev bo med drugim skušala odpreti diskurz o večplastni zgodovini fotografije, od zgodnjih tehničnih eksperimentov in studijske fotografije do sodobne avtorske fotografije.

Rast obiska v zadnjih letih
Obisk v galeriji pri posameznih razstavah kljub epidemiji covida-19 zadnja leta raste. V primerjavi s predlani so v 2021 imeli skoraj 50-odstotno rast, v primerjavi z letom 2019 pa celo 63-odstotno.

Tehtnica se je v zadnjem obdobju močno nagnila na stran domačih obiskovalcev. Teh je bilo lani skoraj 90 odstotkov, medtem ko se je pred epidemijo delež tujih gostov gibal okrog 30 odstotkov. To so sicer predvsem posamezni gosti, medtem ko zaradi epidemije še vedno opažajo močen padec obiska organiziranih skupin.