Olja Grubić, ki z razstavo Sobivanje od danes naprej gostuje v Galeriji Škuc, je prepoznavna po risbah, na katerih upodablja telesa ali dele telesa z izrazitimi in minimalnimi linijami, dodaja pa jim obarvane dele teles živali ali rastlin. Človeško telo poskuša izmakniti antropocentričnemu razumevanju in predvsem gledanju, v katerem je podvrženo moralnim sodbam, ki pritičejo pripadnikom človeške družbe.

Kot je ob razstavi zapisal kustos Jernej Škof, angažirano, a igrivo pristopa k temam podrejenosti žensk, nenormativnih oseb in izkoriščanja okolja. Tako za upodobljene akterje vzpostavlja varen prostor, v katerem se lahko navidezna igra življenja odvije. A še pomembneje, s tem nakazuje uvid v radikalni prostor opolnomočenja za delovanje v svetu. Z aluzijo na rastlinski in živalski svet namigne, da druge življenjske oblike svobodneje prakticirajo samoaktualizacijo, kot jo človek, ki pretirano opredeljuje delovanje sebe in drugih v družbi pravil in pričakovanj.

Seksualnost skozi prizmo družbenega nadzora
V upodabljanju človeškega telesa, ujetega v družbene danosti in pričakovanja, mnogokrat neposredno uporabi tudi svoje lastno telo. Njeno umetniško prakso usmerja zanimanje za – s tradicionalnimi pojmovanji, družbenimi omejitvami in pričakovanji – definiran položaj ženske v proizvodnem, reprodukcijskem procesu poznega kapitalizma.

Na razstavi predstavlja nov cikel risb, v katerih tematizira polje užitka, seksualnosti in reprodukcije kot enega najbolj predpisanih področij človekovega življenja. Področje, na katerem se z nekoliko pozornosti hitro razkrijejo široki družbeni interesi nadzora, vidi kot analogijo življenju sodobnega posameznika.

Nehierarhičen ekosistem
Umetnica po kustosovih besedah neizprosno gleda na svet z željo po enakosti. Človek, živali, rastline, naravne tvorbe, planeti in vesolje so zanjo samostojne entitete, povezane v širok ekosistem. In v njem nima človek prav nobene večje vrednosti. Kot je še zapisal Jernej Škof, nas predstavljena dela pozivajo k premisleku vloge posameznika oziroma vloge naših teles v medsebojno povezanem svetu. Točneje, pozivajo nas k premisleku o aktualnih družbenih hierarhijah vrednot.

Leta 1990 rojena Olja Grubić je performerka, vizualna umetnica, scenografka in kostumografka. Diplomirala je na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani, smer konceptualizacija prostora. V svojih projektih osnovne življenjske funkcije, potrebe, nagone spaja v vizualne podobe in na prvi pogled enostavne fizične akcije, ki vztrajajoč v času oblikujejo širok spekter občutij in socialnega stanja družbe.