Skrivnostna ženska je na Picassovem platnu skrita že več kot sto let, od leta 1901, ko je čeznjo naslikal portret Matea Fernándeza de Sota, eno najprepoznavnejših del iz umetnikovega modrega obdobja.

Znanstveniki na Courtauldovem inštitutu za umetnost v Londonu so do odkritja prišli z uporabo infrardečih in rentgenskih žarkov, in sicer v okviru proučevanja Picassovega prijatelja; na (zgornji) sliki je namreč v pridušenih odtenkih modre in zelene upodobljen španski kipar Mateu Fernández de Soto. Umetnostna zgodovina to platno navaja kot eno od ključnih stvaritev Picassovega melanholičnega obdobja, ki je trajalo od leta 1901 do leta 1904; v turobno razpoloženje je padel po samomoru prijatelja Carlosa Casagemasa v začetku leta 1901. Zelo verjetno je, da je Picasso neznano žensko, ki ima lase spete v figo, začel slikati le nekaj mesecev, preden se je lotil prijateljevega portreta.

Že z golim očesom je vidno, da je pod sliko nekaj
Odkritje je bilo predvsem potrditev že dolgo časa aktualne hipoteze. "Od nekdaj smo sumili, da je pod portretom De Sota še nekaj drugega, ker so na površini slike znamenja in tekstura, ki pričajo o tem, da je spodaj še nekaj," je pojasnil Barnaby Wright iz Courtauldove galerije. "Zdaj vemo, da je to ženska figura. Že z golim očesom se da s slike razbrati obrise njene silhuete."

Portretirana ima na obrazu spokojen izraz, ki ne razkriva njene zgodbe. Čisto mogoče je, da je bila zgolj model, ali pa Picassova prijateljica ali ljubimka. Na svojih zgodnjih delih je španski slikar pogosto upodabljal prizore iz pariškega nočnega življenja. Nekateri so že opazili, da je podobna nekaterim drugim portretirankam iz Picassovega zgodnjega obdobja, denimo Ženski s prekrižanimi rokami (1901–02) in Pivki absinta (1901–02).

Čisto mogoče je, da tudi nadaljnje raziskave ne bodo razkrile portretirankine prave identitete, so na inštitutu zapisali v izjavo za javnost, kljub temu pa odkritje piča o tem, kako se je razvijal Picassov slog. Slikar je svoje delo očitno večkrat popravljal; začel je najverjetneje v barvitem, impresionističnem slogu, ki mu je bil bližje pred modrim obdobjem. "Način, kako je Picasso eno sliko predelal v drugo, in pri tem razvijal svoj slog, je postalo ključna lastnost njegovega ustvarjanja," je pojasnil "Wright. "Ta sposobnost je iz njega naredila eno najvplivnejših osebnosti v zgodovini umetnosti."

Portret Matea Fernándeza de Sota je del razstave Od Goye do impresionizma: Mojstrovine iz zbirke Oskarja Reinharta, ki jo 14. februarja odpirajo v Courtauldovi galeriji. Na ogled bodo poleg Goye in Picassa tudi Renoirjeva, Cézannova in Van Goghova dela.