Na razstavi so izbrana dela nizozemskih slikarjev 17. stoletja, ki jih spremljajo vonjave. Obiskovalcem želijo omogočiti, da zavohajo tako amsterdamske kanale kot tudi dišave, ki so jih uporabljale premožne dame, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Tako je mogoče spoznati, kako je vonjalo 17. stoletje ter kakšno vlogo so imele dišave v umetnosti in vsakdanjem življenju. Umetnine tistega časa bo obiskovalec lahko tudi zavohal, ne le opazoval. Za postavitev so rekonstruirali osem že pozabljenih vonjev in jih namestili v razpršilnike pod izbrane slike.

Vonjave v mestih niso bile le prijetne, včasih je močno smrdelo. Kanali so bili skorajda kot greznice. Fekalije, kemični odpadki, ostanki hrane – vse je končalo v vodi. In vse to bodo lahko obiskovalci zavohali pred sliko Jana van der Heydena, ki sicer prikazuje idiličen prizor kanala v Amsterdamu z labodoma, čolnom in parom na lesenem mostu, v ozadju pa se dviguje cerkveni stolp.

Pred stoletji precej drugačna vloga vonjav
V 17. stoletju so imele vonjave drugačno vlogo kot danes, ko želimo naravne vonjave prekriti z dezodoranti, parfumi, aromatičnimi svečami ali razpršilci. Mesto je smrdelo tudi zaradi živali in dela obrtnikov, na primer usnjarjev. A ne glede na vse to so morala biti mesta v tistem času pravi praznik za čute, eksplozija barv, zvokov in vonjev. Trgovske ladje so z Daljnega vzhoda pripeljale dragocene začimbe: cimet, muškatni orešček, poper, pa tudi čaj, kavo in tobak.

"Slikarji so temu novemu blagu namenili pomembno mesto na svojih slikah, da bi poudarili čutno izkušnjo," je še povedala kustosinja Ariane van Suchtelen. Vonjave so želeli narediti vidne, slike so postale oder za čutno zaznavanje. Razkošna cvetlična tihožitja gledalca nikakor niso opajala le z barvami in raznolikostjo cvetov. Nemško-nizozemski slikar Abraham Mignon je na tihožitju iz leta 1670 cvetju dodal prezrelo sadje, da bi okrepil učinek. Počene slive, narezana melona – gledalec lahko skorajda zavoha bogastvo poletja.

Neprijetne vonjave pa so bile v tistem času tudi znak za nevarnosti, saj so verjeli, da se bolezni, kot je kuga, širijo z vonjem. Tako so si opazovalci na tečaju anatomije za zašito pred nosovi držali dišeče vrečice ali aromatična zelišča. Tudi dame so se obdale z dišečimi vonjavami.

Kakor ženske tako tudi moški
Razkošno okrašene krogle z dišavami so jim visele na dolgih verižicah za pasom in so bile priljubljen modni dodatek. Poleg tega so tako moški kot ženske iz premožnejšega družbenega sloja svoja oblačila radi popršili s parfumi, kar pa verjetno niso počeli le zaradi zaščite.

Ker je muzej Mauritshuis v sklopu ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 še zmeraj zaprt za obiskovalce, bodo zainteresirani lahko kmalu na dom naročili komplet s štirimi vzorci dišav ter se z njihovo pomočjo podali na virtualno turnejo v 17. stoletje. Razstavo, ki bo odprta do 29. avgusta, si bo v muzeju, ko bo znova lahko sprejel obiskovalce, mogoče ogledati tudi v živo.