V Malem salonu Muzeja moderne in sodobne umetnosti na Reki bodo nocoj odprli razstavo CODE:RED Reka. V poznih 90. letih preteklega stoletja ga je zasnoval v tesnem sodelovanju z nevladnimi organizacijami, eksperti in skupnostmi seksualnih delavcev in traja še danes.

CODE:RED je v 20 letih delovanja kritično problematiziral številne teme, ki so tesno povezane z življenjem in delom marginalnih urbanih manjšin, kot so neformalna ekonomija, javni prostor, samoorganizacija in trgovina z ljudmi. V okviru projekta sta izšli knjigi s teoretskimi prispevki, tri številke časopisa Sex Worker, knjigi umetnika, videodela ter arhiv CODE:RED z revijami, časopisi, plakati, letaki, tiskovinami, dokumenti in propagandnim materialom.

Projekt je gostoval v Evropi, ZDA in Južni Ameriki, njegove edicije pa so bile predstavljene na vodilnih bienalih sodobne umetnosti v Benetkah, Sao Paulu, Istanbulu, Pragi in Tirani.
Kot so ob pregledni razstavi CODE:RED leta 2018 zapisali v ljubljanski Mestni galeriji, Pogačarjev pristop k projektom, ki tematizirajo paralelne ekonomije, temelji na zaupljivi medsebojni komunikaciji med udeleženci. Gre namreč za tesna sodelovanja z umetniškimi institucijami, ki umetnika povabijo k udeležbi, in organizacijami, ki se ukvarjajo z vprašanji človekovih pravic seksualnih delavcev.

Sorodna novica Razstava CODE: RED - seksualna industrija in pravice seksualnih delavcev

Umetnik nastopa kot posrednik v odnosu z institucijami, s katerimi sodeluje, in organizacijami, s katerimi se poveže za čas trajanja projekta. Bolj kot končna vizualna pojavnost razstavnega predmeta in preciziranje naključnih razmerij z obiskovalci razstav ga zanima odnos skupnosti do marginalnih skupin, njihove pravice, njihov socialni in ekonomski položaj, njihovi načini preživetja in taktike delovanja v neoliberalnih ekonomskih in družbenih strukturah.

Ne glede na format prezentacije, naj gre za akcijo, performans, konferenco, delavnico, pogovor ali intervencijo, je najpomembnejši vidik in merilo uspešnosti projekta prav kakovostno obojestransko sodelovanje in konstruktiven dialog z vpletenimi v projekt. Pogačar tako prevzame sprva vlogo raziskovalca, opazovalca, mediatorja in na koncu prevajalca določene družbene stvarnosti v kontekst umetnosti.

Umetniško delo, ki šele zaradi prezentacije v galerijskem prostoru dobi dokončno obliko, je predvsem nosilec umetnikove izjave, povezane z vprašanjem seksualnega dela, s temeljnim poudarkom na razmisleku o družbenih neenakostih, s katerimi smo soočeni in s katerimi smo kljub temu brezsramno pripravljeni živeti, so tedaj še zapisali.