Obiski bodo verjetno bolj ekskluzivni, program pa zato usmerjajo k individualnim obiskovalcem in manjšim skupinam.

V Narodni galeriji so pripravili programe za pare, družine in manjše skupine. Slednje, pa tudi družine, spodbujajo k predhodni npovedi, da jim bodo lahko zagotovili ustrezna vodstva. Pripravljajo tudi programe za maturante, ki so izbrali umetnostno zgodovino za eno od maturitetnih tem.

Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki je izrazila upanje, da se bodo obiski jeseni vendarle ponovno vrnili v ustaljene smernice. Tudi šolski živžav, ki ga v galeriji že zelo pogrešajo, pravi.
Na ponovno odprtje so se pripravili v skladu s smernicami ministrstva za kulturo in NIJZ-a. Od danes si je tako mogoče ponovno ogledati obe stalni zbirki ter aktualni razstavi – Srbski modernizem in spominsko razstavo ob 111-letnici rojstva Zorana Mušiča.

Neprecenljivost izkušnje ob izvirniku
V času zaprtja galerije so osrednjo pozornost usmerili v spletna družbena omrežja, kjer so dosegli lep odziv. Verjamejo pa, da je to tisto jedro njihovih obiskovalcev, ki bodo med prvimi spet prišli v galerijo, saj je izkušnja ob izvirniku vendarle nekaj popolnoma drugega kot ogled umetnine prek zaslona.

Izpad dragocenih dohodkov
Narodna galerija je bila v drugi polovici marca in v aprilu ob približno 85.000 evrov. Če bo šlo tako naprej, bodo na letni ravni ob približno 500.000 evrov lastnih sredstev, ki jih pridobijo ne le od vstopnic, temveč tudi od oddaje prostorov in muzejske trgovine. Ti prihodki so zanje zelo dragoceni, saj z njimi dopolnjujejo in bogatijo program, del pa jih namenijo za odkup kulturne dediščine in investicijsko vzdrževanje, je poudarila.

Razstava Fortunata Berganta šele prihodnje leto
Programsko bo največja sprememba tega razstavnega leta prestavitev razstave baročnega slikarja Fortunata Berganta, ki naj bi bile njihova osrednja razstava letošnjega leta, na začetek leta 2021.

V MSUM brez tistih del, ki jih spremljajo slušalke
V Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) posebnosti po odprtju ni, le v drugem so z razstave umaknili tista umetniška dela, kjer je potrebna uporaba slušalk. Pri razstavi Dachauskih risb Zorana Mušiča je koridor, v katerem se lahko zadržuje le en obiskovalec. Sicer pa so, kot pravi direktorica Zdenka Badovinac, njihove dvorane dovolj velike, da varnostne razdalje med obiskovalci ne bo težko ohranjati.

Sorodna novica Večina muzejev in galerij znova odprla vrata, izključno virtualni obiski za nami

Zaželeno, da se obiskovalci napovedo vnaprej
Prvi obiskovalci so se po njenih besedah podali previdneje, saj vedo, da so tudi tukaj določene omejitve. Na spletni strani so zato objavili navodila za obisk galerije, poleg tega je zaželeno, da se obiskovalci napovedo vnaprej. To je sicer že svojevrstna ovira, saj so ljudje navajeni razstave obiskovati bolj spontano, dodaja in izraža upanje, da jih bo kljub temu vsak dan več.

Nekaj razstav podaljšanih do septembra
V marcu in aprilu imajo 18.000 evrov izgube od vstopnin, upad pa bo gotovo velik tudi v poletnih mesecih, ko so pomemben delež obiskovalcev predstavljali turisti. Sicer pa so do septembra podaljšali razstavi V.S.S.D. in Alen Ožbolt ter razstavo Karola Radziszewskega, v oktobru pa bodo odprli razstavo Andrzej Wroblewski: Čakalnica, Poljska – Jugoslavija 1956.
Skoraj dva meseca nedostopna duhovna hrana

Poleg muzejskih vrat je v atriju Mestnega muzeja Ljubljana na vrtu začela delovati tudi kavarna. Vrata sta odprli tudi Mestna galerija in Jakopičeva galerija. Čeprav se bodo morali obiskovalci navaditi na obisk muzeja oziroma galerije v spremenjenih okoliščinah, je po mnenju direktorja MGML-ja Blaža Peršina pomembno, da obiskovalcem ponudijo tudi duhovno hrano in da si bodo lahko stvari ponovno ogledali v živo. Razstavne prostore so seveda prilagodili in odstranili vse taktilije.

Razstave v izteku podaljšane
Glede izpada zaradi zaprtja v marcu in aprilu Peršin ocenjuje, da gre na ravni celotnih MGML za približno 20.000 obiskovalcev. Zaradi zaprtja bodo razstave, ki so v izteku, podaljšali, nekatere pa prestavili na poznejše obdobje. Ker pa so imeli glavnino programa načrtovanega v drugem polletju, večjih odstopanj Peršin ne pričakuje.

Brez klopi in stolov
V Narodnem muzeju sta stalni razstavi Zgodbe s stičišča svetov na Muzejski ulici ter Zgodovinske in umetnostne zbirke na Metelkovi ta teden še zaprti, saj konservatorji še pregledujejo, v kakšnem stanju so eksponati, sicer pa so vrata muzeja odprta. Tudi sicer so razstave nekoliko okrnjene, saj trenutni pogoji onemogočajo interaktivnost. V skladu s smernicami ministrstva za kulturo in NIJZ-a so odstranili predstavitvene pripomočke, ki se jih v običajnih okoliščinah obiskovalci dotikajo. Poleg tega jim ne morejo dovoliti listanja njihovih publikacij, iz razstavnih prostorov so morali odstraniti klopi in stole, nedostopni so tudi igralni kotički.

Glede obiska trenutno ne morejo predvideti ničesar, pravi direktorica Barbara Ravnik, so pa zaradi izpada obiskovalcev v zelo težkem položaju, saj običajno na trgu pridobijo približno 30 odstotkov sredstev z vstopninami. Marec po njenih besedah še ni ključen, so pa to maj, junij in julij, ko skoraj zagotovo še ne morejo računati na tuje obiskovalce. Turisti, ki v Ljubljano priletijo z letali, so namreč njihova zelo pomembna ciljna skupina.

Narodni muzej: razstave skromnejše, ohranjajo publikacije
Aprila je finančni izpad znašal okoli 40.000 evrov, zaradi česar se bodo morali verjetno marsičemu odpovedati. Tudi razstave bodo morale biti skromnejše, saj ne bodo mogli prispevati lastnega deleža. So se pa že odločili, da bodo ohranili publikacije. Poleg tega bodo čim več vsebin dali na splet, kjer se je v času, ko je bil muzej zaprt, obisk izjemno povečal. Tako je bil, recimo, obisk stalne arheološke razstave kar 60-krat večji kot običajno. Opažajo tudi, da se je izjemno povečal obisk slovenske strani, medtem ko so pred pandemijo novega koronavirusa opažali, da njihovo spletno stran veliko pregledujejo tujci.

Vrata odpirajo tudi manjše galerije, med njimi Galerija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), kjer je na ogled razstava Zamisli in zasnove Sekcije za video in medijsko umetnost ZDSLU-ja.