Ženska in moški sta svojo akcijo "v imenu zaščite podnebja" izvedla 23. avgusta 2022, pri čemer sta se vsak z eno roko prilepila na svetovno znano oltarno sliko, ki jo je leta 1512 pri Rafaelu naročil papež Julij II. Protestnika pri tem sicer nista poškodovala same oljne slike, a je njun podvig poškodoval njen okvir. Super lepilo je namreč poškodovalo zaščitno plast okvirja, kar je povzročilo materialno škodo za okoli 2300 evrov. Z okvirja ju je moral odlepiti eden od tamkajšnjih restavratorjev, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Prepoved vstopa v vse SKD-jeve ustanove
Kmalu po protestu je Dresdenska državna umetniška zbirka (Staatliche Kunstsammlungen Dresden – SKD), pod okriljem katere deluje Galerija slik starih mojstrov, vložila pritožbo pri mestnem javnem tožilstvu zaradi "poškodovanja lastnine", ki ga je označila za "škodljivo za skupnost", in sprožila civilni postopek za plačilo odškodnine, piše Art News.

Protestnikoma so kmalu prepovedali vstop v vseh 15 ustanov, ki spadajo pod SKD. Leta 2023 je tožilstvo od vsakega od njiju zahtevalo plačilo 1500 evrov za "škodo, povzročeno skupnosti". Lani pa je nato dresdensko okrožno sodišče vsakemu od dvojice protestnikov naložilo plačilo globe v znesku 600 evrov za skupno premoženjsko škodo, potem ko sta se pritožila glede v predhodnem letu določene višine globe.

Po njuni nedavni pritožbi je deželno sodišče v Dresdnu pravnomočno prepolovilo kazen na 300 evrov, potem ko je kot olajševalni dejavnik upoštevalo tekoči postopek plačevanja odškodnine. Od protesta sta skupno plačala več kot 2000 evrov odškodnine SKD-ju.

Še odškodninska tožba zvezne dežele Saške
Septembra lani sta protestnika podala tudi soglasje za drugačno poravnavo v odškodninski tožbi, ki jo je vložila zvezna dežela Saška in bosta tako plačala 5500 evrov. Saška je sprva zahtevala skoraj 10.400 evrov odškodnine kot nadomestilo za stroške popravila in izgubljeni prihodek zaradi začasnega zaprtja znamenitega umetnostnega muzeja v Dresdnu.

Tako Hitlerjeva kot Stalinova najljubša umetnina
Sikstinska Madona naj bi bila tako Hitlerjeva kot Stalinova najljubša umetnina. Med uničujočim bombardiranjem Dresdna leta 1945 so jo nacisti rešili pred uničenjem, saj so jo skupaj z drugimi umetninami shranili v predoru v Saški Švici, od koder jo je še istega leta odnesla Rdeča armada. Leta 1955 je Sovjetska zveza mojstrovino skupaj z več drugimi dresdenskimi dragocenostmi vrnila Nemčiji "z namenom krepitve in pospeševanja napredka prijateljstva med sovjetskim in nemškim narodom", navaja spletni portal Inside the Vatican.