Razstava, ki jo bodo odprli 27. februarja, bo združila Hockneyjeve risbe od 50. let preteklega stoletja do danes. Osredotočila se bo na umetnikove avtoportrete in portrete majhne skupine ljudi, ki so mu bili blizu, med drugim njegove muze Celie Birtwell, matere Laure Hockney in nekaterih prijateljev.

Avtoportret na dan
Na razstavi bo zbranih 150 del iz javnih in zasebnih zbirk ter dela, ki so v lasti umetnika. Med vrhunci v galeriji na svoji spletni strani izpostavljajo kolorirane risbe s svinčnikom, ki jih je Hockney v zgodnih 70. letih minulega stoletja ustvaril v Parizu, sestavljene polaroidne portrete iz 80. let minulega stoletja in izbor risb iz umetnikovega zelo intenzivnega obdobja raziskovanja samega sebe v 80. letih minulega stoletja, ko je dva meseca vsak dan ustvaril po en avtoportret.

Slika Moji starši in jaz, ki jo je Hockney začel slikati leta 1975, bo javnosti predstavljena prvič. Doslej je bila 45 let "skrita" v umetnikovem domu v Los Angelesu. Na platnu vidimo umetnikove starše, med njima je komoda z ogledalom, v ogledalu je videti umetnikov odsev. Umetnik v procesu dela z njo ni bil zadovoljen in je na koncu obupal. Poznejša verzija iz leta 1977 z naslovom Moji starši pa je postala eno najbolj znanih umetnikovih del.

Ena uničena, ena samo odložena na stran
"Obe sem začel v Parizu," je o sliki Moji starši in jaz ter še zgodnejši različici, kjer je v ozadju naslikal rdeč trikotnik, povedal umetnik in dodal, da je verzijo s trikotnikom uničil. Ohranil je le drugo, nad katero je pozneje prav tako obupal, ni je pa uničil.

Mama razočarana, oče pa kar jezen
Odločitev, da sliko opusti, je pripeljala do kratkotrajnega spora z očetom. "Mama in oče sta bila večkrat v Parizu, da sta mu pozirala," je povedala umetnikova sestra Margaret. "David je očeta skiciral tudi v bolnišnici v Veliki Britaniji. Ponovno sta mu pozirala, ko se je preselil spet v London. Verjetno ju je bilo težko ujeti, to sem prepričana. Zato nisem bila presenečena, ko mi je mama avgusta 1976 povedala, da jo je David poklical, da se bo nehal ukvarjati z njunim portretom. Seveda je bila razburjena, a je morala je spoštovati Davidovo odločitev," je še povedala.

Umetnikova mati je v svojem dnevniku zapisala: "David se je odločil, da bo opustil sliko Kena in mene. Včeraj sem bila zelo potrta, danes se počutim bolje." Njen mož se je odzval malo drugače: "Oče je bil besen. Davidu je telefoniral in mu to tudi povedal. Kmalu zatem je svoje ravnanje obžaloval. Ponovno mu je telefoniral in mu rekel, da mu je žal," je povedala umetnikova sestra.

Vsako sliko je treba enkrat končati
Hockney danes pravi, da slike ni maral, ker je imel v Parizu preveč obiskovalcev. Kustosinja razstava Sarah Howgate pa meni: "Preveč se je ukvarjal z njo. Predolgo jo je slikal. Poleg tega je njegov oče preveč tog."

Iz Pariza se je Hockney vrnil v hišo v londonski soseski Notting Hill. "To sem imel mir in tišino in leta 1977 sem končno izdelal drugo različico," je umetnik povedal o sliki, ki je že več let v lasti galerije Tate Britain. Na drugi verziji je Hockney očeta naslikal, kako sloni nad knjigo. "Njegov oče je tako v bolj naravni drži," je povedala Sarah Howgate. Slika je bila julija 1977 razstavljena v Galeriji Hayward v Londonu. Po besedah umetnikove sestre so bili starši zelo ponosni nanjo.