Rodila se je 29. julija 1929 v kraju Strzelce Wielkie v bližini Krakova. Za umetnico, ki je študirala na krakovski Akademiji lepih umetnosti, je značilno ustvarjanje v različnih medijih – predvsem jo je zanimalo slikarstvo v odnosu z različnim objekti.

Bila je članica umetniške skupine Grupa Krakowska II, leta 1957 pa začela sodelovati v teatru Cricot 2. Začela je v predstavi Cyrk, nato pa sodelovala pri skoraj vseh nadaljnjih projektih gledališča.

Leta 1961 se je poročila z umetnikom Tadeuszem Kantorjem, s katerim sta bila oba v tesni zvezi s krakovsko Galerijo Krzysztofory, pa tudi varšavsko Foksal. Maria Stangret-Kantor je nastopila v številnih moževih happeningih, kot so Cricotage (1965), La Grand Emballage (1966) in Panoramic Sea Happening (1967).

Na razstavi se je prvič predstavila leta 1963 v Brinken Gallery v Stockholmu, zatem pa na vrsti postavitev doma in na tujem. Samostojno je med drugim razstavljala v Narodnem muzeju v Krakovu, Narodnem muzeju v Kijevu in Narodni umetnostni galeriji Zachęta v Varšavi. Njena dela pa so bila na ogled tudi v pariškem Pompidouju in Muzeju moderne umetnosti v Stockholmu.

Posvečala se je tudi pisanju. Leta 2002 so pod naslovom Dedkovi spomini (Pamiętnik dziadka) izšli njeni zapisi, ki jih je v "romanu brez konca" pisala od 60. let 20. stoletja. Umetničini spomini so na Poljskem izšli leta 2016.

Leta 2009 so ji podelili najvišje državno priznanje za umetnost – zlato medaljo Gloria Artis.