Van Goghov muzej v Amsterdamu hrani sicer največjo zbirko del slavnega nizozemskega umetnika na svetu. Foto: EPA
Van Goghov muzej v Amsterdamu hrani sicer največjo zbirko del slavnega nizozemskega umetnika na svetu. Foto: EPA

Vsa tri dela, za katera strokovnjaki muzeja ocenjujejo, da so ponaredki, so kot avtentična van Goghova dela navedena v katalogu umetnikovih del Jacob-Baarta de la Faillea iz leta 1970 (avtor je prvi katalog umetnikovih del objavil leta 1928, leta 1970 je izšla revidirana različica in velja za temeljni seznam van Goghovih del).

Trojica strokovnjakov Teio Meedendorp, Louis van Tilborgh in Saskia van Oudheusden je svoja nedavna spoznanja glede ponaredkov del objavila v oktobrski številki The Burlington Magazine, poroča portal Art Newspaper.

Nabiralec lesa je verjetno kopija, ki je nastala na podlagi fotografiji van Goghovega akvarela. Foto: Wikipedia
Nabiralec lesa je verjetno kopija, ki je nastala na podlagi fotografiji van Goghovega akvarela. Foto: Wikipedia

Delo so "izdale" barve in poteza
Ena od obravnavanih slik je Interier restavracije, ki je doslej veljala za različico van Goghovega dela Interier gostišča Grand Bouillon-Restaurant le Chalet iz leta 1887, ki jo sicer hranijo v zasebni zbirki. Da obstajata dve sliki z enako motiviko oz. prizorom ni kakšna posebnost, saj se je slikar večkrat vračal k isti motiviki in pri tem eksperimentiral. Strokovnjake pri sliki, ki se je na trgu pojavila v 50. letih 19. stoletja, zmoti sama poteza, ki odstopa od tiste na izvirni sliki. Poleg tega barve ne ustrezajo van Goghovi paleti tistega časa, pravzaprav niti tedaj dostopnim barvam, saj je med njimi moder sintetičen pigment, ki je bil patentiran leta 1935, se pravi 45 let po umetnikovi smrti. Tudi vrsta naslikanih cvetlic ne ustreza prvi sliki – na prvi so jesenske begonije, na drugi pa rumene sončnice, ki bi v jesenskem času, ko naj bi delo nastalo, že odcvetele.

Pozabili na palico in zasneženo hišo
Drugo delo je akvarel Nabiralec lesa v snegu, ki naj bi nastal leta 1884, se pravi v umetnikovem zgodnjem obdobju. Delo se pojavi leta 1912, njeno avtentičnost pa potrdi vpis v katalog iz leta 1970, kjer je navedena prodaja slike pri dražbeni hiši Sotheby’s leta 1957 – prodal jo je britanski poslovnež Kenneth Mackay. O avtentičnosti slike so strokovnjaki podvomili že leta 2020. Domnevajo, da se je pri delu ponarejevalec opiral na fotografijo dela, ki je nastala šele leta 1904, pri tem pa pozabil na palico, ki so jo barbantski kmetje uporabljali za prenašanje snopov lesenih palic na hrbtu, v prizor pa je pozabil vključiti tudi s snegom prekrito kmečko hišo v ozadju.

Glava ženske oz. Glava kmetice s temno kapo je bila prodana leta 2011 kot avtentično van Goghovo delo, nedolgo nazaj pa se je izkazala za ponaredek. Foto: Wikipedia
Glava ženske oz. Glava kmetice s temno kapo je bila prodana leta 2011 kot avtentično van Goghovo delo, nedolgo nazaj pa se je izkazala za ponaredek. Foto: Wikipedia

Ponarejevalec bi torej van Goghov akvarel kopiral v času, ko se je na umetniškem trgu zanimanje za dela umetnika vse bolj večalo (tudi po zaslugi vdove Vincentovega brata Thea, Johanne Bonger, ki je znala prepoznati vrednost umetnikovih slik, ki so ostale po smrti obeh bratov – Vincent se je ustrelil leta 1890, le nekaj mesecev zatem pa je umrl tudi brat Theo).

Leta 1905 je bila v muzeju Stedelijk v Amsterdamu prelomna razstava, ki je bila s 484 deli največja predstavitev van Goghovih slik dotlej. Glas o van Goghovem delu se je širil in cene slik so postopoma rastle. Leta 1914 je bilo tako pri zbiralcih okoli 150 slikarjevih del.

Večje zanimanje za umetnika, nastanek prvih ponaredkov
Tretji sliki, ki se je izkazala za ponaredek, je naslov Glava ženske (naslovljena je bila tudi Glava kmetice s temno kapo) in je bila leta 2011 na dražbi newyorške hiše Christie’s prodana za 993.250 dolarjev. Slika je bila prej v lasti spornega trgovca z umetninami Gerbranda Visserja, ki je umrl leta 2007. Leto po njegovi smrti so sliko prav v Van Goghovem muzeju identificirali kot avtentično umetnikovo delo.

Na sliko so postali ponovno pozorni leta 2019, ko so se na muzejske strokovnjake obrnili glede podobne slike Kmetica iz Nuenena v lasti francoskega zasebnika. Predhodno potrjeno sliko so znova analizirali in ugotovili, da gre za ponaredek, ki je nastal med letoma 1902 in 1909, v času, ko je izvirnik iz rok umetnikove matere prešel v zasebno zbirko. Gre torej za še en ponaredek, ki je nastal v obdobju, ko se je na začetku 20. stoletja začelo večati zanimanje za umetnikova dela. Na dražbeni hiši Christie’s so glede novih spoznanj za portal Art Newspaper sporočili, da pri vsakem delu, ki je namenjeno za prodajo, izvedejo vse potrebne postopke, vključno s pridobitvijo mnenj najbolj eminentnih strokovnjakov na svetu. Delo je bilo potrjeno kot avtentični van Gogh leta 2011, nadaljnjih individualnih zaključkov pa ne morejo komentirati, so sporočili.

Van Goghov muzeju v Amsterdamu ima največjo zbirko del Vincenta van Gogha na svetu, približno 200 slik, 400 risb, ob teh pa tudi 700 pisem.