Martin Johann Schmidt je svoj vzdevek Kremser Schmidt dobil po kraju rojstva oziroma delovanja: rodil se je leta 1718 v umetniški družini v Grafenwörthu, večji del življenja pa je živel in vodil slikarsko delavnico v Steinu, oba kraja sta v bližini Kremsa ob Donavi. Umrl je že na pragu nove ere, leta 1801, a je bil do konca zavezan baročni umetnosti, ki se je v nekaterih drugih evropskih deželah ta čas že zaključila. V poznobaročnem slogu s pridihom rokokoja je slikal tabelne podobe ter izdeloval grafike in risbe s cerkvenimi, historičnimi, mitološkimi in žanrskimi motivi ter portrete, sam pa je imel tudi obsežno likovno zbirko.

Že za življenja je dosegel veliko popularnost in izjemen družbeni status: v njegovi delavnici ga je denimo obiskal sam cesar, bil je član mestnega sveta in cesarske Akademije na Dunaju. Del njegovega obsežnega opusa, ki ga ocenjujejo nad 1100 del, hranijo tudi slovenske cerkve in muzeji. V naši umetnosti je bil v dobi izzvenevanja baroka tudi zelo vpliven, kasneje pa je bilo glede njega in drugih tujih umetnikov v stroki aktualno vprašanje, na kakšen način jih uvrščati v preglede slovenske umetnosti.

Slikar nebeških vizij
Kremser Schmidt se je v svojih delih slogovno naslonil na beneško baročno slikarstvo in na Rembrandta, ob slikarjih, kot sta Paul Troger in Franz Anton Maulbertsch, pa velja za enega osrednjih umetnikov svoje dobe v širšem avstrijskem prostoru. Izoblikoval je slog, za katerega so značilne skrivnostno temačne podobe, na katerih se pred nami v rjavi meglici kot odmaknjene nebeške vizije zvrstijo osvetljeni svetniški prizori, ki jih je naslikal s kosmičastimi potezami čopiča in s trepetajočimi svetlobnimi učinki. Ne glede na bogat ikonografski program, ki ga je slikal, pa ostaja najbolj znan po sakralnih delih za pomembne avstrijske cerkve in samostane. Na Slovenskem danes hranimo okrog trideset slikarjevih velikih cerkvenih platen, nekaj slik, risb in grafik pa je v lasti Narodne galerije.

Najpomembnejši Kremser-Schmidtovi cerkveni cikli so v Velesovem (sedem slik: šest v stranskih oltarjih iz leta 1771 in slika v velikem oltarju iz leta 1773) in v Gornjem Gradu (šest slik v stranskih oltarjih iz let med okoli 1770 in 1775) ter v kapelici Gruberjeve palače v Ljubljani. Podobe v Gruberjevi kapelici je v poznih sedemdesetih letih naslikal na licu mesta, saj gre za oljne stenske poslikave, podobe za Velesovo in Gornji Grad pa je naslikal v delavnici v Steinu in so jih dostavili v naše kraje. Gre za slike velikih formatov, umeščene v oltarje okvirnega tipa, v katerih je slika prevladujoča likovna sestavina, in so dragocena umetniška dopolnitev arhitekture katedrale v Gornjem Gradu in samostanske cerkve dominikank v Velesovem (Adergas), ki sodita v vrh našega poznobaročnega stavbarstva.

Mesto Kremser Schmidta v slovenski umetnosti
V drugi polovici sedemdesetih let 18. stoletja so vodilni domači slikarji na Kranjskem že vsi pomrli: mednje štejemo Franca Jelovška, Janeza Valentina Metzingerja, Antona Cebeja in Fortunata Berganta. Zato so se za

najpomembnejša, lahko rečemo aristokratska naročila obrnili na Kremser Schmidta kot na takratnega vodilnega slikarja, ki je delal za avstrijske, nemške, češke in madžarske naročnike. Izmed kranjske baročne četverice le Metzinger ni bil domačin, a se je iz Lorene preselil v Ljubljano in tu celo življenje deloval ter postal vodilni baročni slikar tabelnih podob. Nasprotno pa, ne glede na dokaj veliko število del na Slovenskem, Kremser Schmidta nikoli nismo vzeli za svojega in zagotovo vemo le, da je bil v Ljubljani pri Gabrielu Gruberju v poznih sedemdesetih letih, ko je poslikaval njegovo kapelico.

So pa njegove podobe, izdelane za slovenske cerkve, vzbujale izjemno občudovanje, saj takšnega slikarstva naši ljudje pred tem še niso videli, ter so spodbudile posredno nasledstvo v delu slikarja Leopolda Layerja. Ta kranjski podobar, ki se je zapisal v slovensko umetnostno in kulturno zgodovino zlasti s podobo Marije Pomagaj na Brezjah, se je sprva zgledoval po Metzingerju, nato pa po Kremser Schmidtu. Po slednjem je povzel vrsto celotnih kompozicij in detajlov ter svetlobne učinke, na tak način pa je baročno slikarsko tradicijo nadaljeval še v prvi četrtini 19. stoletja. Zanimivo je, da je Layer v poznem 18. stoletju izvršil ugledno naročilo za sliko v glavnem oltarju in križev pot v katedrali v Gornjem Gradu, s katerim je dopolnil znamenit Kremser Schmidtov slikarski cikel v isti cerkvi. Dva umetnika različnih provenienc in umetniških zmogljivosti sta se tako povezala na prav poseben način in Layer nam je približal in udomačil tega pomembnega avstrijskega mojstra.

Slikarjev opus na domačih in tujih razstavah
Največji domači specialist za baročno slikarstvo in upokojeni kustos Narodne galerije, Ferdinand Šerbelj, je Kremser Schmidta poimenoval "avstrijski Rembrandt". Šerbelj je tudi soavtor kataloga, ki je izšel ob priložnostni razstavi ob tristoletnici slikarjevega rojstva v avstrijski državni galeriji Belvedere na Dunaju, glavni avtor projekta je sicer kustos Georg Lechner. Gre za manjšo študijsko postavitev v Zgornjem Belvederu z naborom olj na platnu s sakralnimi, mitološkimi, žanrskimi in portretnimi motivi ter grafikami in risbami; večji del razstavljenih slik prihaja iz zbirke dunajskega Belvedera.

Pri nas je bil Kremser Schmidt retrospektivno predstavljen z deli, hranjenimi v Sloveniji, že davnega leta 1957 v Narodni galeriji v Ljubljani, v katalogu je temeljno študijo napisal France Stele. Leta 2011 pa je Šerbelj slikarja vključil v širše zasnovani pregled poznobaročnega slikarstva na Kranjskem z razstavo in katalogom Narodne galerije, v katerem je Kremser Scmidtovo delo povzel: "Schmidtovo slikarstvo na Kranjskem, v tem času sta bila umetnostno živahna le deželno središče in Gorenjska, je obogatilo ta prostor s srednjeevropsko oz. avstrijsko slikarsko kulturo, ki se je v dveh generacijah na podlagi italijanskega in severnega nemško-holandskega slikarstva razvila v prepoznavno različico evropskega poznobaročnega slikarstva."