Razstavo sta pripravila kustos Galerije Vžigalica Jani Pirnat in Vasja Cenčič. Po Pirnatovih besedah so, ko je Brecelj pred meseci "prvič umrl v medijih" – ko se je torej v medijih pojavila neresnična novica o njegovi smrti, ki pa je ni sprožil sam umetnik – menili, da bi bilo dobro, da bi mu dali priložnost za predstavitev njegovega obsežnega opusa, pri čemer so si umetnika želeli "ujeti še živega".

Brecelj, nedvomna legenda slovenskega kulturnega prostora, se je poslovil 4. februarja, razstavo pa so – kot načrtovano – odprli na kulturni praznik in galerijo naselili z Brecljevo osebnostjo in umetnostjo. Njegovo delo je neločljivo povezano z njegovim življenjem, je poudaril Pirnat. Obiskovalec se na razstavi sreča z njegovo glasbo, poezijo, umetniškim ustvarjanjem in mehkim terorizmom, ki ga je Brecelj utemeljil kot zvrst umetniškega aktivizma. Poudaril je, da je Brecelj v preteklega pol stoletja zelo zaznamoval kulturni prostor jugosfere, njegova kultna osebnost je vztrajno spreminjala mišljenjske vzorce tudi onstran meja slovenske republike.

V galerijski prostor skozi vrata koprskega MKC-ja
Z začetkom 90. let preteklega stoletja je Brecelj prevzel vodenje mladinskega, kulturnega, socialnega in multimedijskega centra v Kopru. Tako obiskovalec v prvi prostor Galerije Vžigalica vstopi skozi vrata omenjenega centra, ki jih je Brecelj snel, ko se je moralo na zahtevo koprske občine izselitvi Društvo prijateljev zmernega napredka (DPZN). Brecelj je na letni ravni priredil tudi do 200 dogodkov, stene in strop prvega galerijskega prostora razstave pa so polepljeni z vabili na te dogodke. Obenem je po kustosovih besedah to tudi soba mrtvih.

Svečka in cvetje ob znamenitem klobuku
Brecljeva žena Arijana je na odprtje razstave v galerijo prinesla njegov znameniti klobuk, ob katerega sta postavljena svečka in cvetje, v sobi pa je med drugim tudi kip Brecljevega ožjega sodelavca Ivana Volariča – Fea, ki se je poslovil leta 2010. Na ogled je tudi Brecljev kip, ki ga je izdelal Marko Kovačič, ter predlog za Prešernovo nagrado za življenjsko za leto 2019, ki pa je Brecelj ni prejel.

V parazitskem slogu znotraj druge razstave
Prešerna posprava Marka Breclja je umeščena v ambient predhodne razstave Soap Opera kolektiva Stran 22. Njegovi člani so v mladosti zahajali v koprski mladinski, kulturni, socialni in multimedijski center ter tako del svoje kulturne izobrazbe pridobili tudi pod vplivom kulturne produkcije tega samosvojega posameznika. Po Pirnatovih besedah so v parazitskem slogu znotraj razstave omenjenega kolektiva enostavno naselili nove predmete in kontekst.

Sorodna novica Opera za milnico in občinstvo, ki sooča formo z njeno zunanjostjo

"Namesto da bi Brecelj naslednikom dopustil, da z njegovih pleč vidijo dlje, je simbolično stopil na njihova ramena in vsebinsko prevzel njihov izčiščeni prostor Soap Opere ter tako na neki način podaljšal cikel razstav Ljubljana se klanja Sloveniji s kontrastom med likovno všečnim in konceptualno zateženim," so ob razstavi zapisali v galeriji.

V razstavo so vključeni še dokumentarni in umetniški videi, zvočni posnetki ter predmeti, ki jih je Brecelj uporabljal pri svojih t. i. mehkoterorističnih akcijah, predstavljena je tudi njegova diskografija.