Robotka Ai-Da je delo in ideja britanskega galerista Aidana Mellerja, ki je ponosen na to, da njena umetnost "poudari odnos človeštva do tehnologije" in "nadaljuje dolgo tradicijo tega, da umetnost odraža spremembe v družbi". "Če se ozremo v preteklost, so največji umetniki tisti, ki se resnično odzivajo na spremembe in premike v družbi ter ta vprašanja načenjajo v svojih delih. In kako naj to tradicijo nadaljujemo bolje kot ... tako, da stroj dejansko proizvaja umetnost," je Meller pojasnil za CNN.

Portret Alana Turinga je od drugih umetnin, generiranih s pomočjo umetne inteligence, drugačen v tem, da je prvo delo svoje vrste, ki gre pod dražbeno kladivo. Delo ni samo preprost poklon slavnemu matematiku, opozarjajo pri Sotheby'su, pač pa skuša stopiti v dialog s Turingovim vprašanjem: Ali lahko stroji mislijo?

Tragična usoda moža, ki je strl Enigmo
Slika, ki jo bo prodajala dražbena hiša Sotheby’s, je torej upodobitev Alana Turinga, britanskega matematika in kriptoanalitika iz obdobja druge svetovne vojne. V zgodovino se je zapisal kot pionir računalniške znanosti in posredno tudi umetne inteligence. Leta 1952 so Turinga obtožili homoseksualnosti, kar je bilo takrat nezakonito; da se je izognil zaporni kazni, je moral privoliti v kemično kastracijo. Dve leti pozneje je umrl zaradi zastrupitve s cianidom; najverjetneje si je življenje vzel sam.

Na dražbi še lahko sodelujete (tudi s kriptovalutami)
Umetnino so letos že razstavili na srečanju ZN-a na temo umetne inteligence v Ženevi. Dražbena hiša napoveduje, da bodo sliko prodali za vsoto od 120 do 180 tisoč dolarjev. (Za to spodnjo mejo so si že zagotovili jamstvo.) Ponudbe so začeli sprejemati 31. oktobra, dražba pa se konča 7. novembra. Najbrž je primerno, da bodo za plačilo sprejeli tudi kriptovalute.

Kaj pomeni "biti človek"?
Meller je že napovedal, da bo svoj zaslužek od prodaje vložil nazaj v projekt Ai-Da.
Britanec je namreč prepričan, da njegovo delo v duhu sledi izročilu Marcela Duchampa. "Če nam je Marcel Duchamp onemogočil, da bi umetnost še kdaj dojemali na enak način kot pred njim, nam Ai-Da onemogoča, da bi še kdaj enako kot prej gledali na umetnika (in posledično na človeka)," je lani zapisal za The Art Newspaper. "To, kaj pomeni biti človek, se spreminja, pa naj nam je to všeč ali ne. Morda se je zato Ai-Da izkazala za tako motečo za številne ljudi. Odraža to spremembo, in to na precej nesubtilen način."

Tudi o nečloveških ženskah se da pisati na opolzek način ...
Robot Ai-Da, ki mu je stvaritelj pripisal ženski spol, slika in riše s pomočjo kamer, ki jih ima v očeh, ter z robotskimi rokami. Po navadi jo v javnosti predstavljajo s kratko temnolaso lasuljo in v kombinezonu iz džinsa. Nekateri kritiki so se, ko je leta 2021 razstavljala v Muzeju oblikovanja v Londonu, razpisali celo o tem, da naj bi bila Ai-Da lepotica, češ da ima "skrivnostne oči lešnikove barve ... veličastne ustnice ... polne in mehke kot vabljiv kavč".

Vseeno pa je robotka več kot samo lep obraz. Pred dvema letoma je, denimo, nastopila pred britansko lordsko zbornico. "Nimam subjektivnih izkušenj, odvisna sem od računalniških programov," je povedala odboru za digitalne komunikacije. "Čeprav nisem živa, lahko vseeno ustvarjam umetnost."

Ai-Da je pred dražbo za CNN povedala, da je "ključna vrednost" njenega dela v tem, da "lahko odpre dialog o tehnologijah v vzponu". Pojasnila je tudi, da navdih črpa iz "spoštljivih in premišljenih portretov človeške figure v polju vizualne umetnosti".

Enciklopedija sodobne umetnosti
Teme v njenem ustvarjanju, so zapisali v dražbeni hiši, črpajo navdih pri vplivnih umetnikih in mislecih 20. stoletja, ki se niso bali nasprotovati avtoriteti in ki so razmišljali o krhkosti ter svobodni volji. Navdahnila jo je Picassova Guernica, pa tudi delo Atrabiliarios, s katerim je Doris Salcedo tematizirala človeško trpljenje. Fragmentirani vizualni slog Ai-De spominja na Käthe Kollwitz in Edvarda Muncha; prav tako je črpala iz distopičnega pisanja Georgea Orwella in Aldousa Huxleyja, ki sta svarila pred nevarnostjo nebrzdane tehnološke premoči.