Rekonstrukcijo so izvedli znanstveniki z univerze v Rimu, ki so izdelali 3D-računalniško rekonstrukcijo njegovega obraza na podlagi mavčnega ulitka njegove domnevne lobanje iz leta 1833.

V tistem letu so bili po pisanju Reutersa nazadnje izkopani posmrtni ostanki umetnika, ki je v svojem delu iskal popolnost. "Zagotovo je naredil nos bolj izpopolnjen," je za Reuters povedal profesor Mattia Falconi, molekularni biolog v univerzitetnem kampusu Tor Vergata. "Njegov nos je bil, recimo temu, nekoliko izrazitejši."

Falconi je skupaj s forenzičnimi antropologi in drugimi strokovnjaki rekonstruiral obraz s tehnikami plastenja tkiv, ki jih uporabljajo kriminalisti. Rezultat je bil obraz, podoben portretu mojstra, ki ga je ustvaril Marcantonio Raimondi, eden izmed njegovih učencev.

"Ko smo končali, sem si rekel: 'Ta obraz sem že nekje videl,'" je Falconi pojasnil za Reuters. Še ena podobnost pa je med rekonstruiranim portretom in sliko Portret človeka, ki jo je med letoma 1512 in 1515 naslikal Sebastiano del Piombo, Rafaelov sodobnik in tekmec.

Rafael je umrl v Rimu leta 1520, star 37 let, verjetno zaradi pljučnice, pokopan pa je bil v rimskem Panteonu. Že stoletja obstajajo teorije, da kosti, izkopane leta 1833, morda niso bile Rafaelove.

Falconi verjame, da raziskave kažejo na približno 85-odstotno verjetnost, da je lobanja Rafaelova, in to zaradi podobnosti z večino umetnikovega obraza, kot ga upodabljajo on sam in njegovi sodobniki. Likovni kritik za rimski časopis La Repubblica je medtem zapisal, da je Falconi ustvaril poceni "različico videoigre" Rafaela.

Falconi je dejal, da upa, da bo grob mogoče nekega dne znova odpreti za neposredne teste na lobanji. To bi lahko razrešilo več skrivnosti, vključno s potrditvijo vzroka za njegovo smrt.