Mojstrovina velikosti 215×158 centimetrov se je te dni znova vrnila v mesto svojega nastanka, kjer je osrednji eksponat na razstavi, naslovljeni Španci v Neaplju. Renesansa na jugu, ki je do 25. junija na ogled v Muzeju Capodimonte. Postavitev se sicer posveča španskim umetnikom, ki so v obdobju renesanse delovali v Neaplju, piše tiskovna agencija Ansa.

Marija z Jezusom in mladi Tobija z ribo
Na oljni sliki, znani torej kot Marija z ribo (it. Madonna del Pesce), je pravzaprav upodobljena Marija z Jezusom v rokah, ob njiju so nadangel Rafael, Sv. Hieronimom in Tobjia – ta pa je tisti, ki ima v roki ribo.

Madridski muzej Prado, ki sicer hrani sliko, je sodeloval pri pripravi neapeljske razstave. Na ogled je izbor del, ki so jih ustvarili nekateri najpomembnejši španski umetniki, delujoči v Neaplju v prvih treh desetletjih 16. stoletja. Med njimi so bili Pedro Fernandez, Bartolome Ordonez, Diego de Siloe, Pedro Machuca in Alonso Berruguete.

Španski umetniki so v svojih delih primerjavi z deli vodilnih osebnosti italijanske renesanse pokazali izjemno izvirnost. V začetku 16. stoletja so v Neaplju dobivali pomembna naročila, piše na spletni strani Muzeja Capodimonte.

Cenjen portretist z obsežnim opusom
Slikar in arhitekt Rafael Santi se je rodil leta 1483 v Urbinu na severu italijanske dežele Marke. Šolal se je pri očetu, ki je bil zlatar in slikar, ter pri slikarju Peruginu. Dejaven je bil v Perugii, Firencah in pozneje tudi v Rimu. Bil je varovanec papežev Julija II. in Leona X. Leta 1514 je postal glavni arhitekt stavbarnice sv. Petra, leto zatem ga je papež imenoval za svojega glavnega svetovalca, nadzornika vseh starin v Rimu in vodjo dejavnosti kurije.

Rafael je še posebej cenjen kot portretist. Poznan je po čistih formah, klasični, skrbno zasnovani kompoziciji, svetlem, toplem koloritu in dostojanstvu ter idealizirani lepoti figur in obrazov. Bil je izredno produktiven slikar z veliko delavnico, zato je kljub zgodnji smrti – zaradi ne povsem pojasnjene bolezni je umrl, ko mu je bilo 37 let, delal pa vse do zadnjega – za seboj pustil izjemno obsežen opus. Predvsem v Italiji so se leta 2020 z več dogodki poklonili 500-letnici smrti enega ključnih predstavnikov tamkajšnje visoke renesanse.