Dlje časa se je namreč dvomilo, ali gre resnično za delo Vincenta van Gogha iz leta 1886. Za potrditev avtorstva so v umetnostni muzej Wadsworth Atheneum v mestu Hartford prišli strokovnjaki iz van Goghovega muzeja v Amsterdamu, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Skrit na glavo obrnjen portret
Nizozemski strokovnjaki pa niso zgolj odpravili vseh dvomov glede avtorstva, temveč so se ob tem dokopali še do nepričakovanega odkritja. Pod z oljno barvo naslikanim tihožitjem se namreč skriva portret, torej je van Gogh platno očitno znova uporabil, najverjetneje z namenom, da prihrani denar.

Do tega spoznanja so prišli z uporabo rentgenskih žarkov in infrardeče reflektografije. Ko so platno obrnili za 180 stopinj, se je izkazalo, da gre za profilni portret moškega, na katerem je – nekoliko ironično – najbolje razpoznavna poteza prav uho.

"Zasejal dišeči grahor, mak in resedo"
Zdi se, da je bil mak van Goghu ljub že od mladosti, domnevno zaradi izrazite rdeče barve. Med bivanjem v Londonu, ko mu je bilo 21 let, je pisal o življenju z materjo in hčerjo Loyer, ki sta mu nudili streho nad glavo. Kot poroča The Art Newspaper je konec aprila 1874 zapisal, da veliko vrtnari ter da je "zasejal dišeči grahor, mak in resedo, zdaj pa moramo samo počakati in videti, kaj bo iz tega."

Po pisanju lokalnega časopisa Hartford Courant je oljna slika v zbirki muzeja od leta 1957, ko mu jo je zapustila Anne Parrish Titzell, romanopiska iz Connecticuta. Platno so sprva brez pomislekov pripisovali van Goghu, v 80. letih minulega stoletja pa so vzniknili dvomi glede njegove pristnosti. Nekateri kustosi so namreč menili, da sta slog in nanos barve za van Gogha neobičajna, kar je vodilo v to, da slika v muzeju v Wadsworthu vse od takrat ni bila na ogled javnosti.

V Parizu naslikano tihožitje
Leta 1853 v Zundertu na Nizozemskem rojeni Vincent van Gogh je sprva delal za mednarodno podjetje za trgovanje z umetninami, postopoma pa je izgubil zanimanje za svoje delo in se obrnil k Bibliji. Kot potujoči pridigar je deloval na območju Belgije, nato pa se je leta 1880 posvetil umetnosti.

Njegove slike so bile sprva v temnih odtenkov, leta 1886 pa je odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste; tam se je tudi seznanil z japonsko umetnostjo. V francoski prestolnici je njegova barvna lestvica postala svetlejša, poteze čopiča izrazitejše, dramatičnost slike pa poudarjena s črnim robljenjem barvnih ploskev. In prav takrat, kmalu po selitvi, je naslikal tudi dotično tihožitje z makovimi cvetovi.

V Arles, kjer se je naselil v znameniti rumeni hiši, je povabil tudi svojega prijatelja Paula Gauguina. Postopoma je med njima prišlo do osebnih nesoglasij in decembra je van Gogh v enem izmed svojih napadov Gauguinu grozil z britvijo. Pozneje si je z njo odrezal košček ušesa. Maja 1889 je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa, natanko čez leto dni se je preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza, kjer se je julija istega leta ustrelil sredi polja.

Platno Vaza z rdečimi makovimi cvetovi bo v muzeju Wadsworth na ogled od 26. aprila. Obljubljeno pa naj bi bilo, da jo bo mogoče videti v muzeju Barberini v Potsdamu v Nemčiji, kjer bo med 26. oktobrom 2019 in 2. februarjem 2020 razstava van Goghovih tihožitij.

S klikom na puščico na spodnji sliki se razkrije še portret, ki se skriva pod tihožitjem.