Ai-Do so ustvarili v inženirskem studiu Engineered Arts v mestu Falmouth v Cornwallu, njen idejni oče je Aidan Meller, vodja londonske galerije, ki nosi njegovo ime. Pri razvoju so sodelovali še raziskovalka Lucy Seal in študentje oxfordske univerze.

Ločnice med umetno inteligenco in organskim življenjem
Ustvarili so jo med drugim v želji, da bi se jim prek njene dejavnosti uspelo približali odgovoru na vprašanje, v kolikšni meri so roboti sposobni ustvarjalnosti. Poimenovali so jo po Adi Lovelace, britanski matematičarki in računalniški pionirki iz 19. stoletja, sicer hčeri pesnika lorda Byrona. Ime je najverjetneje izbral kar njen soimenjak Aidan Meller, prikladno je seveda tudi, da vključuje kratico za umetno inteligenco (AI - atrificial intelligence).

Telo in obraz so ji oblikovali po vzoru videza mladenke, vendar z bioničnimi rokami. Kot navaja The Art Newspaper, je eden izmed vodilnih umetnostnih kritikov njen obraz opisal z besedami: "skrivnostne lešnikove oči ... čudovite ustnice ... polne in voljne kot vabljiv kavč". Kot je razvidno iz fotografije, ki spremlja prihajajočo razstavo, so nekoliko osvežili njen videz, namesto dolgih las ima po novem pažasto pričesko.

Kar je na dosegu robotkinih oči ...
Za izdelavo njene glave so uporabili tehnologijo Mesmer, ki "združuje razvoj računalniške mehanike in elektronike za izdelavo obraza, ki deluje resnično, z gestikulacijo, ki prav tako deluje resnično, v majhnem paketu človeške velikosti," je za Reuters povedal Marcus Hold, eden od inženirjev v studiu Engineered Arts. Ai-DA ima iz silikona izdelano kožo ter s tridimenzionalnim tiskalnikom izdelane zobe in dlesni.

Robotka je sposobna upodobiti, kar je na dosegu njenih oči, to pa ji omogočajo kamere v očeh in algoritmi umetne inteligence, ki so jih ustvarili na oxfordski univerzi. Za nastanek avtoportretov, ki bodo na ogled na londonski razstavi, so tako pred njo postavili ogledalo, v katerem je lahko videla svoj obraz.

Razgrabljene stvaritve prve razstave
Prvo samostojno razstavo njenih del so že v letu njenega nastanka pod naslovom Nezavarovane prihodnosti organizirali v Galeriji Barn na St. John's kolidžu Univerze v Cambridgeu, na ogled pa je bilo osem risb, 20 slik, štiri skulpture in dve videodeli. Risbe so nastale kot poklon Adi Lovelace ter matematiku in kriptologu Alanu Turingu, enemu največjih imen računalniškega napredka.

Ob risbah so bile na ogled še abstraktne slike dreves in skulpture, ki so temeljile na Ai-Dinih risbah čebel. Privacy, kakor je naslov enega izmed videodel, pa je nastal kot poklon delu Cut Piece, ki ga je leta 1965 ustvarila Joko Ono. Dela so bila še pred odprtjem razstave razgrabljena. Kot je takrat za Reuters povedal Meller: "Razstava je že razprodana, prodali smo za več kot milijon funtov umetniških del."

Napovedano odprtje v prisotnosti Ai-De
Kot lahko preberemo v napovedi prihajajoče razstave, je Ai-Da "sestavljena osebnost, ki vsebuje širok spekter različnih umetnih inteligenc in računalniških programov, robotike, silikona ter človeških vplivov in vložkov," lahko preberemo v napovedi razstave. Na postavitvi bo predstavljena tudi pisava, ki je stvaritev Ai-De ‒ ta pa naj bi se glede na napoved udeležila odprtja razstave.

Raziskovalka Lucy Seal je po pisanju časopisa The Art Newspaper povedala: "Če bo Ai-Da naredila eno samo pomembno stvar, bo šlo za to, da nas je privedla do premisleka o zmedenosti odnosov na relaciji človek‒stroj."

Za portal Dazed je dejala še: "Živimo v kulturi sebkov, svoje podatke pa dajemo tehnološkim gigantom, ki jih uporabljajo za napovedovanje našega vedenja. Z uporabo tehnologije sprejemanje lastnih odločitev tako rekoč oddajamo zunanjim izvajalcem." Po njenem mnenju nas tako Ai-Da vabi k razmisleku o umetni inteligenci, uporabi tehnologije in s tem povezanih zlorabah v sodobnem svetu.