Nocoj bo na odprtju navzoča v Turčiji rojena umetnica, ki živi in dela v Berlinu, Selin Davasse, izvedla bo performans Seraf in Orakelj.

Izkušnja vseh, ki se identificirajo kot ženska ali kvirovska oseba, je neizogibno povezana z občutki krivde in sramu. "Ker so vrojeni, jih občutimo v svojem vsakdanu, saj spremljajo naša čustva in izbire," sta zapisali kustosinji razstave Tia Čiček in Teodora Jeremić.

Dekonstrukcija zgodb in rušenje zatiralskih struktur
Kot sta zapisali, smo trenutno "priča novemu valu medosebnega in institucionalnega nasilja. Medtem ko konstelacije tesno prepletenih mrež moči zatirajo telesa, seksualnosti in identitete, smo na socialnih medijih priča ponovnemu vzniku ritualnih praks pri sodobnih 'uročevalkah_cih'".

"Privzemanje identitete 'čarovnice' nam pomaga raziskati prostore upora, saj omogoča dekonstrukcijo zgodb in rušenje zatiralskih struktur," poudarjata.

Kvirovski umetniški kolektiv COVEN BERLIN na razstavi obravnava naš odnos do užitka in ruši heteronormativno razumevanje seksualnega užitka ter ga, skupaj z vsemi njegovimi posebnostmi, z roba prestavi v središče dogajanja, kjer ga ni več treba zanemarjati, zanikati ali zamolčati.

Če sledimo zgledu romunske fotografinje Virginie Lupu, bomo ugotovili, kako se lahko marginalizacija in subverzija zlijeta v opolnomočenje. Lahko pa ostanemo tudi v mejah popularnega, v domačnem in običajnem okolju, ter ga postavimo na glavo, tako da najdemo načine, kako ga obiti in odkriti skrite pomene, kakor razkrivajo dela Karin Ferrari.

Mešanje dejstev in domišljije nam odpre nov svet mogočih skritih pomenov in povezav, ki jih posreduje zahodna popkultura. Lahko bi rekli, da skupaj tvorijo "zgodovino". Selin Davasse nas spomni na nujo in moč vnovičnega pripovedovanja radikalno predrugačenih zgodb, kjer resničnosti pojejo večglasno, znane strukture pa se stalijo v prelom in preobrazbo.

Preizprašuje uradne zgodbe s šivanjem, vezenjem, paranjem
Podobno potrebo po razgrajevanju in ponovnem sestavljanju najdemo v delu multimedijske umetnice iz Gruzije Gvantse Jishkariani, ki se sicer naslanja in gradi na ruševinah preteklosti, a obenem preizprašuje uradne zgodbe s šivanjem, vezenjem, paranjem, krpanjem in rekonfiguracijo. Premišljevanje časovnosti je ključno v ustvarjanju Ozge Sahin, ki raziskuje potenciale našega spomina in njegovo nelinearnost.

Umetniški tandem Lealudvik, ki ga sestavljata Lea Jelenko in Matjaž Komel, skozi serijo intimnih drž pokažeta, da je proces aktivnega brisanja in ponovnega pisanja, raziskovanja, razumevanja, spreminjanja in odstiranja pomenov, plast za plastjo, podoben branju kart za tarot.

S telesnostjo se ukvarja tudi srbska umetnica Slavica Obradović, ki nas spomni, da je koncept "idealnosti" skrajno nedorečen, nestabilen in brezpomenski, saj največjo moč običajno najdemo v tistem najmehkejšem in fluidnem v nas, sta še zapisali kustosinji razstave.

Razstava bo na ogled do 1. septembra.