Razstavo sta pripravila Galerija Media Nox in Oddelek za umetnostno zgodovino FF UM, nastala je v sklopu predmeta Praktično usposabljanje in projekta Mladi kustos MKC Maribor. Na ogled je na tej povezavi.

Kustosinje so študentke tretjega letnika dodiplomskega študija umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, Annemarie Gomzi, Sara Nuša Golob Grabner, Žana Plejić, Rebeka Tašič, Nika Vreča, Klara Zadravec in Pia Žula.

Anka Krašna je akademska slikarka in profesorica na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. "Ravno tako je lani praznovala svoj 70. jubilej in priprava te razstave je krasna priložnost, da umetnico ob tem počastimo, saj v Mariboru ni bilo organizirane nobene njene retrospektive, čeprav je ravno tukaj imela največ razstav," so kustosinje zapisale ob postavitvi.

Skupno vsem izbranim slikam je prevladovanje modre barve na platnu. Za takšno rdečo nit so se odločili predvsem zaradi ekstenzivnosti simbolnih pomenov, ki jih ta barva prinaša s seboj. In prek tega je uspela vsaka študentka najti svojo idejo in pot, ki jo je zasledovala skozi pripravo razstave.

"V modrini te razstave se v današnjem času najde marsikdo, pa naj bo to kot žalovanje, odtujenost od sveta, nemir v duši ali skozi kritiko današnje družbe, morda pri nekaterih spokojnost ali pa spoznanje samih sebe. V prejšnjem letu nas je mnogo stvari ločevalo ali odtujilo, skušajmo se na novo povezati v modrem," so še zapisali.

Čustva, potovanja, ženske
Motivi del Anke Krašne so bivanjski, družbenokritični, nekateri se navdušujejo nad zanimivimi detajli stavb z njenih potovanj, prav tako pa se gledalec sreča z biblijskimi motivi ter lahkotnimi pripovednimi prizori iz serije slik Dnevnik gospodične Silve Blondy. V delih pa obravnava tudi politično aktualno tematiko trpljenja žensk po svetu.

Modra barva v umetninah nastopa na različne načine in ima drugačno izrazno moč, opisujejo. Pri nekaterih delih modrina poudarja utopičnost in na drugem spektru minljivost življenja. Pri drugih delih modrina stopa v ruralna območja potovanj, kjer umetnica prenaša pestro melodijo in likovno pesem na platno. Pri nekaterih delih iz devetdesetih let se pojavi navezava na biblične motive, ki pa niso tipično idealistični. Tukaj namreč izpostavi in razkrije svete osebe kot smrtnike, ki čutijo. Od surovega izpostavljanja čustev skozi modro barvo vključuje tudi simboliko, prek odmika od stvarnosti in samorefleksijo.

Umetničin izraz introspekcije skozi barve
Mnogokrat je v delih obravnavana umetničina osebna bolečina, ki je izražena skozi abstrakcijo. "Ko pa že govorimo o abstrakciji, je pomembno poudariti umetničin izraz introspekcije skozi barve, ki na svoj način v slikarsko delo vplete tudi gledalca, s povabilom k razmišljanju o delu," so še zapisali.