Vrednost slike, ki je od nastanka v 16. stoletju zamenjala številne lastnike, je ocenjena na 25 milijonov funtov.

Sliko bodo prodajali na dražbi starih mojstrov, ki bo v Londonu 2. julija. Tizian je na sliki upodobil sveto družino, Jožefa, Marijo in Jezusa, med počitkom na begu v Egipt. Gre za precej priljubljen svetopisemski prizor, ki ga Tizian postavi pred značilno renesančno krajino rožnato obarvanega neba.

Slika ima zelo pestro provenienco. "Bila je v lasti vojvod, nadvojvod in cesarjev Svetega rimskega cesarstva, bila je Napoleonov plen, konec 20. stoletja pa je bila ukradena," so zapisali v dražbeni hiši.

Slika, ki prihaja na trg po več kot 145 letih, je zamenjala veliko lastnikov. Potem ko je bila v lasti več avstrijskih vladarjev, med njimi cesarja Jožefa II., je končala v muzeju Belvedere na Dunaju. Tam so jo leta 1809 zaplenile francoske enote.

Pozneje jo je kupil britanski trgovec z umetninami Hugh Andrew Johnstone Munro iz Novarja, leta 1878 pa jo je na dražbi pri Christie's kupil diplomat John Thynne, markiz iz Batha. Leta 1995 so sliko ukradli z družinskega sedeža Longleat na zahodu Anglije in po sedmih letih, ko je bila zanjo razpisana nagrada 100.000 funtov, so jo ponovno našli. Tokrat daje sliko na dražbo trenutni markiz iz Batha, Ceawlin Thynn.

Andrew Fletcher iz dražbene hiše Christie's je sliko ocenil kot najpomembnejše Tizianovo delo, ki se je po več kot eni generaciji pojavilo na trgu, ter za eno redkih umetnikovih mojstrovin, ki je še vedno v zasebni lasti. Slika je, kot pravi, izjemen primer umetnikovega pionirskega pristopa v uporabi barv in postavitvi človeške figure v naravo, umetniške govorice, s katero si je zagotovil status prvega beneškega slikarja, ki je v času življenja zaslovel po Evropi, pa tudi enega največjih slikarjev v zgodovini zahodne umetnosti.

Tizian (1485/90–1576) spada med ključne predstavnike beneške renesanse. Njegov učitelj je bil še en velikan beneškega slikarstva, Giovanni Bellini. Nanj je v prvem obdobju močno vplival tudi Giorgione. Cenjen je kot eden najboljših koloristov v evropskem slikarstvu. Tizian je bil motivno eden bolj raznolikih slikarjev svojega časa – briljiral je tako v portretih kot mitoloških in bibličnih prizorih. Zlasti njegova obravnava barve in slikarske tehnike so imele velik vpliv ne zgolj na sodobnike, ampak tudi na naslednje generacije zahodne umetnosti. Njegova dela so naročali številni evropski vladarji, vključno s papežem Karlom VI. Dosegel je razmeroma visoko starost – umrl je pri starosti 87 ali 88 let. V zadnjem obdobju se je njegova tehnika spremenila v smeri bolj pastozne in ekspresivne poteze, do konca pa so je vznemirjale barva (četudi v bolj temnih, pridušenih tonih) in možnosti, ki jih dosegajo njeni učinki.