Prodali so ga za 818 tisoč evrov, s čimer je podrl svetovni dražbeni rekord za natisnjeno umetnikovo grafiko. Tudi pokojni kanadski slikar Lawren Harris je bil deležen veliko pozornosti: šest njegovih del je doseglo skupen znesek 5,2 milijona evrov, Heffel pa je skupno zaslužil 15 milijonov evrov, piše The Art Newspaper.
Warholov modri tisk pokojne kraljice je eden od štirih portretov Elizabete II., ki so bili vključeni v njegovo serijo Reigning Queens (Vladajoča kraljice) iz leta 1985. Ta posebni tisk iz izjemno redke kraljeve izdaje, okrašen z diamantnim prahom, je imel izklicno oceno 370 tisoč evrov.
"Želim biti tako slaven kot angleška kraljica!"
Pri izbiri te podobe se je Warhol zavestno ukvarjal z vlogo, ki jo je distribucija podob igrala pri podpiranju mednarodne slave kraljice in jo spremenila v simbol ali blagovno znamko Britanije, so zapisali pri galeriji Halcyon. Nekoč je umetnik izjavil: "Želim biti tako slaven kot angleška kraljica!"
Dražbenik Robert Heffel je opozoril, da prodaja predstavlja vrnitev v stanje pred pandemijo, in začel večer z besedami: "Vznemirljivo je, da so ljudje spet v plesni dvorani." Štiri grafike Elizabete II. so bile leta 2012 razstavljene na gradu Windsor za razstavo The Queen: Portraits of a Monarch (Kraljica: portreti monarhinje). Warholovi so bili edini med prikazanimi portreti, ki jih monarhinja ni naročila ali zanje pozirala.
V seriji Reigning Queens so bile tudi nizozemska kraljica Beatrix, Margareta II. Danska in kraljica Ntfombi Tfwala iz Svazija (danes Esvatini), ki so bile takrat edine štiri vladajoče kraljice na svetu. Vsak portret je imel štiri tiske, kar pomeni, da jih je bilo v portfelju skupaj šestnajst.
Kot še piše The Art Newspaper, je za drugo presenečenje v Torontu poskrbela avtomatistična slikarka Marcelle Ferron (1924–2001), katere slika Sans je bil prodana za približno petkrat višji znesek, kot je bilo pričakovano, končna cena je bila 1,2 milijona evrov.
Andy Warhol (1928–1987) velja za eno najpomembnejših osebnosti moderne umetnosti. Svoj umetniški izraz je začel razvijati pod vplivom francoskega umetnika Marcela Duchampa in dadaistov. 60. leta so bila za Warhola izjemno plodna in ključna za njegov sloves "ustanovitelja gibanja popart". Njegovi motivi so bili takoj prepoznavni in privlačni za množice. Prav množičnost – pri delu je želel zmanjšati vlogo lastnih rok in se osredotočiti na reprodukcijo; nekoč je izjavil, da bi rad bil stroj – in "pop" sta ga najbolj zanimala, to je skupno njegovim delom iz tega obdobja.
Vizualna podlaga 20. stoletja
S prisvajanjem podob iz (ameriške) popularne kulture je Warhol ustvaril slike, ki še danes ostajajo ikone umetnosti 20. stoletja, kot so na primer upodobitve dolarskih bankovcev, pločevink za juho Campbell's, steklenic Coca-Cole in drugih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje