Fotografija v izjemno visoki ločljivosti obiskovalcu spletne strani omogoča, da si močno približa detajle in opazuje takšne podrobnosti, kot so poteze čopiča ali drobci pigmenta na platnu, piše portal Art Daily.
Fotografija ima tudi sicer ključno vlogo v operaciji Nočna straža. Doslej najobsežnejši konservatorsko-restavratorski poseg na Rembrandtovi sliki, ki poteka pred očmi javnosti, se po dvomesečni prekinitvi zaradi pandemije novega koronavirusa od srede nadaljuje.
Ekipa, ki "ves čas premika meje mogočega"
Direktor muzeja Taco Dibbits pravi, da ekipa v muzeju uporablja najsodobnejšo tehnologijo in "ves čas premika meje mogočega". Fotografija v izjemno visoki ločljivosti je strokovnjakom bistven vir informacij, obiskovalci pa lahko prek nje Rembrandtovo umetnino občudujejo v vseh podrobnostih. Pozneje nameravajo z njeno pomočjo zelo natančno slediti procesu staranja umetnine.
Strokovnjaki trenutno nadaljujejo delo v praznem muzeju. V času, ko je morala ekipa zaradi pandemije delo v stekleni komori prekiniti, so strokovnjaki do tedaj zbrane podatke analizirali doma. Protokol za delo v stekleni komori so zdaj spremenili v skladu s smernicami nizozemske vlade in nacionalnega inštituta za javno zdravje, po novem sta lahko v njej le dva človeka.
Drugo fazo operacije Nočna straža, to je samo restavriranje slike, pa so zaradi pandemije nekoliko zamaknili. Po prvotnem načrtu naj bi se začela letos poleti 2020, zdaj so jo premaknili na začetek prihodnjega leta.
Operacija Nočna straža, ki jo je mogoče spremljati v živo, se je začela julija lani. Okrog slike so postavili stekleno komoro in obiskovalci lahko opazujejo restavratorje pri delu. Dolgotrajen in drag postopek je mogoče spremljati tudi po spletu.
Druščina Fransa Banninga Cocqa in Willema van Ruytenburcha
Slika iz leta 1642 je bila naročena za eno izmed amsterdamskih milic in nosi izvirni naslov Druščina Fransa Banninga Cocqa in Willema van Ruytenburcha. Oba protagonista sta osrednji figuri na sliki, na kateri je sicer upodobljenih 34 oseb.
V zgodnjem 18. stoletju so jo prenesli v amsterdamsko mestno hišo. Da bi njene dimenzije ustrezale prostoru, so jo leta 1715 obrezali na dveh straneh, sledilo je čiščenje številnih plasti laka. Stoletje pozneje so bili storjeni številni poskusi, da bi osvežili lak in odstranili rumenkast ton na sliki. Septembra 1939 so jo zaradi nacistov evakuirali iz Rijksmuseuma skupaj s 30.000 drugimi deli.
Leta 1975 je sliko z nožem napadel brezposelni nizozemski učitelj. Tedaj so jo obsežneje restavrirali, a so sledovi vandalizma deloma vidni še danes. Leta 1990 je sliko neki moški popršil s kislino. Pred kratkim pa se je pojavila nova težava – strokovnjaki so na delih slike opazili bele sence, razlog zanje še raziskujejo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje