Sorodna novica Razstava v Bruslju odpovedana, neuradno zaradi izbora umetnikov

V Evropskem parlamentu so na začetku tega tedna potrdili odpoved razstave slovenskih umetniških del v Bruslju, ki bi bila na ogled med predsedovanjem Slovenije Svetu EU-ja. Šestmesečne razstave, ki spremljajo polletna predsedovanja držav članic Svetu EU-ja, v Evropskem parlamentu organizirajo že deseto leto v sodelovanju z organi nacionalnih vlad. Običajno te postavitve vključujejo umetnine iz umetniške zbirke Evropskega parlamenta in dodatne eksponate, ki jih zagotavlja predsedstvo.

Začasno slovensko razstavo so v Bruslju načrtovali odpreti julija, na ogled pa bi bila do decembra letos oziroma do januarja prihodnje leto.

MzK: Razstavo bi moral v celoti zasnovati izbrani kustos
Slovensko ministrstvo za kulturo je v te namene angažiralo kustosa Koroške galerije likovnih umetnosti Marka Košana, ki je za razstavo v Bruslju izbral 13 avtoric in avtorjev. "Žal pa od vsega začetka nismo bili seznanjeni z vsemi pogoji Evropskega parlamenta, ki je naš izbor pogojeval še s tem, da v postavitev te razstave sami vključijo še dela slovenskih avtorjev, ki jih je skozi leta odkupil Evropski parlament in so zdaj del njihove trajne zbirke," so v pojasnilu zapisali na ministrstvu.

"Na ministrstvu na tak pogoj kuratorjev iz Evropskega parlamenta nismo mogli pristati, kajti menimo, da je izbor umetnikov iz povabljene države, ki je hkrati predsedujoča Svetu EU-ja, v izključni domeni same države in strokovne osebe, ki mu je ta država podelila mandat za izbor del za to razstavo. Zaradi tega smo se tej razstavi tudi odpovedali."

Na ministrstvu poudarjajo, da so imeli glede projekta "od svojih odgovornih ljudi v Bruslju" pomanjkljive informacije, kar naj bi bil deloma vzrok za celoten zaplet.

V stalni zbirki Evropskega parlamenta slovensko umetnost "zastopajo" dela Andreja in Gašperja Jemca, Lojzeta Logarja, Draga Tršarja, Arjana Pregla in Jasmine Cibic.

"Odločitev o tem, da se razstava odpove, je bila moja," je minister za kulturo Vasko Simoniti povedal v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

Koncept razstav je enak že deset let
Minister je v povezavi s pripravami razstave dejal, da se je organizacijski del vlekel nekaj mesecev, kar se mu zdi nenavadno, da se je izgubljal čas in da so se stvari zapletale ter da so ga obveščali po kapljicah.

Na neki točki se je po njegovih besedah začelo govoriti, da ima Evropski parlament svojo zbirko slik, ki jih želi tudi predstaviti, čemur je odločno nasprotoval, ker meni, da to ni potrebno, ker je Slovenija samostojna in suverena država, ki bo sama odločala o tem, kaj bo razstavljala.

Kot razlog za odpoved je Simoniti navedel to, da ni bil seznanjen s tem, kakšni so pogoji za postavitev take razstave v Evropskem parlamentu. Njegove službe ga niso pravočasno seznanile o tem, kaj to pomeni. Odločitve ne bo preklical, razen če bo razstava celostna in takšna, kot oni želijo. Po lastnih besedah ga je zmotilo to, da ni pravočasno izvedel, da bo "teh 13 ali koliko umetnikov imelo samostojno razstavo samo oni in nihče drug". To zahtevo ima tudi danes in dodaja, da nima "proti nobenemu nič in tudi gospod Košan je to delo opravil izvrstno, obžalujem, da je do tega zapleta prišlo, ki ni tak zaplet, kot se skuša morda prikazati".

"Ne bo konec sveta"
Na vprašanje, kako ni vedel za koncept teh razstav, ki se pripravljajo od leta 2011, je minister odgovoril: "Ker sem neveden. Torej, ker me ne zanima." Dodal je svoje mnenje, da ministru ni treba poznati vseh detajlov dogajanja okoli priprave razstave in da "ko je bilo potrebno, ko smo o teh zadevah govorili, da dobim kot minister neko časovnico z natančnimi določenimi pogoji po točkah, te stvari so tukaj take, to so pogoji in pika. Teh pogojev nisem videl, zato tudi nisem privolil." Zatrdil je še, da tudi ne bo privolil, "ker ne bo konec sveta". Po njegovem mnenju to "ni neka strašna stvar ali sramota" in "da se stvari pretirano poudarjajo".

Na vprašanje, zakaj ga je zmotilo, da bi bilo razstavljeno oboje, je odgovoril: "Ker bomo mi odločali, kaj bo tukaj." "Noben uradnik ne bo postavljal pogojev. Torej, lahko jih postavlja, jaz jih pa lahko ne sprejmem," je dejal.

Glede stroškov v povezavi s to razstavo pa je minister dejal, da tega ne zna povedati na pamet in da bodo plačali, kar bo treba.

Iščejo nadomestno galerijo
Na ministrstvu so v pojasnilu zapisali še, da si bodo v prihodnjih dneh in tednih prizadevali, da bi namesto parlamentarnega hodnika v Bruslju našli primerno galerijo, kjer bi na ogled ponudili razstavo, ter da si hkrati želijo, da bi bila ta razstava v času predsedovanja postavljena tudi v Ljubljani in Slovenj Gradcu.

"Če bi vedel, kako ta zadeva od začetka poteka, bi vztrajal pri tem, da se enostavno poišče ustrezno galerijo, ker osebno mislim, da bi bilo fino, če bi našli kakšno zasebno galerijo, kjer bi se to razstavilo," pa je dejal minister in svojo trditev utemeljil s tem, da so te razstave "vedno malo politični projekti".

Dodal je, da "bi bil presrečen, da bi bilo to v kakšni zasebni galeriji in da bi kakšen zasebni galerist našel in videl pobudo ter v tem visoko kakovost in bi tisti, ki se s tem ukvarjajo in ki so tukaj za to, šli od galerije do galerije in našli kakšno". Po njegovem mnenju bi bilo namreč "veliko bolj afirmativno, če bi bilo to v kakšni zasebni galeriji". Glede vprašanja, ali je kaj na tem, da so se nekateri avtorji, na primer Arjan Pregl, prepoznali kot tisti, zaradi katerih je odpovedal razstavo, je minister odvrnil: "Če se je gospod Arjan Pregl prepoznal, naj se prepozna, jaz s tem nimam nič."

Pregled evropske umetniške scene
Umetniška zbirka Evropskega parlamenta se je rodila na pobudo njegove prve predsednice, Simone Veil, ki je na začetku 80. let prejšnjega stoletja ocenila, da je primerno, da institucija začne oblikovati zbirko sodobne umetnosti po zgledu nekaterih državnih parlamentov. Zasnovana je kot komunikacijsko orodje in kot izraz podpore ter spodbude institucije kulturni raznolikosti Evropske unije. Umetnine so izbrane na predlog umetniških strokovnjakov iz vsake države; Evropski parlament je leta 2008 odkupil umetniška dela iz Slovenije za skupaj 20.475 evrov.

V KGLU-ju niso nasprotovali vzporedni postavitvi del po izboru Košana in del iz bruseljske zbirke
Direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Andreja Hribernik je potrdila, da so bili seznanjeni s pogoji in prakso razstavljanja umetniških del iz zbirke Evropskega parlamenta ob priložnostni razstavi. Obenem so bili seznanjeni tudi z avtorji in deli, ki so v omenjeni zbirki. "S tem, da se ta dela razstavijo vzporedno z izborom 13 del kustosa Marka Košana, nikoli nismo imeli težav," je poudarila.

Kot je zapisala, odločitve, da ministrstvo odpove razstavo zaradi vključitve del iz zbirke Evropskega parlamenta, ne more komentirati, je pa bila, kot poudarja, razstava z naslovom Živimo v vznemirljivih časih vsebinsko zasnovana za prostore Evropskega parlamenta ob priložnosti predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije "in ne za kakršne koli druge prostore".

Glosa: Minister si prilašča vlogo kuratorja
Nad odpovedjo razstave so, kot so zapisali, ogorčeni tudi v sindikatu Glosa. "Je mogoče, da desetletno tradicijo razbije ravno naša država, in to celo po zaslugi ministra oz. ministrstva za kulturo, ki v imenu nosi kulturo in bi moral oz. moralo biti prvi in pravi branik kulture na vseh ravneh," se sprašujejo.

Obenem ministra sprašujejo, kdo mu daje upravičenost izbire avtorjev in eksponatov. "Prilastili ste si vlogi kustosa in kritika, čeprav te pravice nimate po ustavi, zakonih, podzakonskih aktih," so prepričani v sindikatu, ki ministru svetuje, naj "še danes sanira zdrs", ki ga je "zagrešili z obarvanim naklepom".

"Namesto da domovini, ki jo zastopate, škodite, rajši širite njeno poznavanje in ugled. Začnite se zavedati, da ste v službi slovenskega naroda in da ni slovenski narod tisti, ki je dolžan kimati vam in vašim nesmislom," so še zapisali v Glosi.