Razstava predstavlja dela trinajstih slikarjev, kiparjev in fotografov. Sodelujoči ustvarjalci, ki jih je izbral kurator Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti, so Uroš Abram, Suzana Brborović, Nina Čelhar, Tina Dobrajc, Mito Gegič, Aleksij Kobal, Herman Pivk, Ana Sluga, Miha Štrukelj, Lujo Vodopivec, Sašo Vrabič, Uroš Weinberger in Joni Zakonjšek.
Košan je za Televizijo Slovenija povedal, da "skuša že sam naslov izpostaviti, da so to umetniki, ki naslavljajo družbeni kontekst in preča vprašanja sodobnega sveta, vendar ne na izrazito političen način, temveč z jezikom metafore in umetnosti".
Razstavo sta odprla minister Simoniti in evropski poslanec iz Poljske Karol Karski iz vrst evroskeptične politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), sicer kvestor in predsednik umetniškega odbora parlamenta. Minister je razstavo pospremil z besedami, da gre za veliko čast za Slovenijo. "Na ta dogodek smo še posebej ponosni, zato ker Slovenija prav v tem času praznuje 30. obletnico samostojnosti, hkrati pa že drugič predseduje Svetu EU-ja – družini svobodnih demokratičnih držav," je dejal minister.
Nenehno ustvarjanje pluralnosti izrazov in idej
"Vsaki družini, vsaki ustanovi ali poklicu je lasten specifičen način izražanja in tako ima tudi jezik umetnosti v vseh njenih pojavnih oblikah sebi lasten izraz. Od vseh zvrsti sodobne umetnosti lahko ravno v likovni umetnosti najdemo izjemno raznovrstnost in izjemen soobstoj oblik, ki so za druge umetnosti manj značilne," je še dejal Simoniti. In dodal, da je "morda ravno likovna umetnost s svojo izjemno raznolikostjo nekakšen živi demokratični laboratorij, ki nenehno ustvarja pluralnost izrazov in idej. Tudi na tej razstavi sodobnih slovenskih umetnic in umetnikov smo izzvani v razmislek o naravi umetnosti in njeni sporočilnosti."
Minister je glede umestitve razstave v enega izmed glavnih hodnikov, ki povezujejo labirint Evropskega parlamenta in po katerih gre vsakodnevno na stotine ljudi, za Televizijo Slovenija povedal, da "če ne drugega, da se ustavijo, vprašajo, kaj pa je, kakšna slika to je, in se pozanimajo. S tem dobi slika svoj namen in pomen in mislim, da smo lahko veseli, da je do razstave prišlo in da je lepo razstavljena in tudi v enem dobrem tempu, bi človek rekel, razstavljena, tako da sem zelo vesel, da je do te razstave prišlo."
Pripravo razstave, ki jo od leta 2011 države tradicionalno postavijo med predsedovanjem Svetu EU-ja v sodelovanju z Evropskim parlamentom, so v slovenskem primeru zaznamovali zapleti.
Nesrečni "pogoji razstave", ki so bili ves čas enaki, a ministru neznani
Minister Simoniti jo je maja odpovedal, ker da ni bil pravočasno seznanjen s pogoji. Zmotilo ga je namreč, da ima Evropski parlament svojo lastno zbirko slovenskih slik, ki jih želi predstaviti vzporedno s Košanovim izborom; Slovenija je samostojna in suverena država, je argumentiral minister Simoniti, ki bo "sama odločala o tem, kaj bo razstavljala".
Ob odprtju je za Televizijo Slovenija poudaril, da "mora biti razstava postavljena, na tak način kot je danes – da so najprej slovenski avtorji, torej tisti iz Slovenije, in potem na koncu še tisti iz zbirke, ki je tukaj. Koncept je bil prej obrnjen naokoli. Tako damo afirmacijo tistim, ki so doma iz Slovenije, ne pa tistim, ki so v tej zbirki. Ne odrekam jih tega, vendar razstava je postavljena tako, kot sem želel."
Nekaj dni pozneje so na ministrstvu za kulturo razstavo potrdili. Ob tem so sporočili, da bo postavljena pod pogoji, kot jih je zahteval minister, ter da bodo v Sloveniji izbrana dela in dela iz stalne zbirke Evropskega parlamenta razstavljena v dveh sklopih.
Iz Koroške galerije likovnih umetnosti so takrat sporočili, da bo razstava izpeljana pod pogoji, ki so bili potrjeni na začetku priprav, in to skupaj z deli avtorjev iz zbirke Evropskega parlamenta. Ta ima v zbirki dela Draga Tršarja, Jasmine Cibic, Arjana Pregla, Andreja Jemca, Lojzeta Logarja in Gašperja Jemca.
Minister je na vprašanje STA-ja ob odprtju, ali ni koncept enak, kot je bil že sprva predviden, odgovoril: "Ne, koncept ni enak. Tudi katalog ni enak, kot je bilo predvideno na začetku. Ravno v tem je bila poanta in v javnosti se rado razume narobe, tudi ker je oportuno, da se naredi iz nedogodka dogodek, je prišlo do tega neljubega dogodka." Na vprašanje, kako komentira navedbe, da ga je zmotil eden od avtorjev, namreč Pregl, pa je odgovoril, da so te navedbe oziroma podtikanja napačna.
Ves teden prireditev
Simoniti bo dan pozneje v prostorih Sveta EU-ja odprl še razstavo z naslovom Omara norega klobučarja. Razstava predstavlja del bogatega opusa slovenskega kostumografa Alana Hranitelja, ki že več kot trideset let ustvarja za gledališke, operne in plesne predstave, filme in razstave. Pripravil jo je v sodelovanju s scenografom Markom Japljem.
V sredo bo v bruseljskem Parku državljanov potekalo slovesno odprtje projekta EuropeReadr, ki ga Slovenija vzpostavlja skupaj z 12 članicami mreže evropskih kulturnih inštitutov (EUNIC) in v sodelovanju z Evropskim parlamentom. Gre za digitalno platformo, ki ponuja brezplačen dostop do literarnih del različnih zvrsti v vseh uradnih jezikih EU-ja. Zbrane bo nagovoril minister za zunanje zadeve Anže Logar in predvidoma tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli.
Projekt EuropeReadr vključuje tudi postavitev umetniške instalacije in četrtkov literarni dogodek. V pogovoru z naslovom Misleci o prihodnosti bivanja, ki ga bo vodil Ravel Kodrič, bosta sodelovala italijanski pisatelj, profesor in literarni komparativist Andrea de Luca in nizozemski filozof Pieter Hoexum. Obenem bo do konca septembra v parku postavljena umetniška instalacija, sestavljena iz 12 različnih vrst avtohtonega slovenskega lesa, kar simbolizira 12 partnerjev projekta EuropeReadr. Skulptura nosi sporočilo o sobivanju in sprejemanju kulturne raznolikosti EU-ja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje