Razstava Sladki protokoli, ki jo v UGM Studiu odpirajo danes, predstavlja štiri projekte umetnic in umetnikov mlajše generacije, ki so v letih 2021 in 2022 nastali v okviru programa U30+ zavoda za sodobne umetnosti Aksioma. Gre za nadaljevanje sodelovanja Aksiome in Umetnostne galerije Maribor (UGM), ki je obrodilo že razstavi Hej, me v redu slišiš? (2018) in Hej, kje si zdaj? (2020), zdaj pa so pripravili še tretjo postavitev

Razstava Sladki protokoli ponudi kompleksnejše branje posameznih del, ki pa v medsebojnem dialogu vzpostavljajo prostor za poglobljeno refleksijo družbenih, političnih, ekonomskih in estetskih fenomenov in transformacij v postdigitalni dobi, so zapisali v UGM-u.

Avtorji in avtorice razstavljenih del naslavljajo vzporednice med mikroorganizmi in družbenimi strukturami, igrifikacijo ekonomskih in drugih družbenih procesov, problematiko ideologije pozitivnega mišljenja znotraj stalnega stanja krize ter konflikta med zlorabo neobnovljivih naravnih virov in okoljskimi zahtevami po zmanjševanju rasti – fenomene in transformacije, ki jih za potrebe lastnega ohranjanja generira kapitalizem.

Posebno mesto je na razstavi namenjeno protokolom, zaporedju ukazov, ki usmerjajo delovanje mehanizmov, od celičnih struktur, teles, okolja, trga do miselnih procesov. "Protokoli delovanje teh mehanizmov hkrati standardizirajo in poenostavijo, a tudi dehumanizirajo in jih naredijo rigidne in neprožne. Razstava naslavlja, kaj bi pomenilo odvreči verige ukazov – sladke protokole – in če je tak emancipatorni moment v današnjem času sploh mogoče misliti," so še zapisali v galeriji.

Platforma FaceOrFactory (Eva Smrekar, Aljaž Rudolf) preučuje različne strategije formuliranja narativov in specifičnih retoričnih vzorcev, ključnih pri ustvarjanju umetniških NFT-platform in predstavlja kritično branje sodobne NFT-produkcije, ob tem pa neprestano ironično analizira tudi (nemogočo) lastno ustvarjalno pozicijo v kontekstu kritike sodobnega ekonomskega trga.

Tamara Lašič Jurković z apropriacijo vodene meditacije zapopade problematiko neoliberalne ideologije pozitivnega mišljenja, ki v današnjih kriznih časih deluje kot orodje za pacifikacijo posameznika in prikrivanje potrebe po ponovnem premisleku o družbenih neenakostih in našem odnosu do narave.

Dorijan Šiško nadaljuje eklektično raziskovanje estetik in medija videoiger, z razmišljanjem o alternativnih razmerjih med virtualnimi in fizičnimi prostori ter digitalnimi in materialnimi kulturami, njegova videoigra in prostorska instalacija pa obiskovalce galerije potegne v postvirtualno vizijo vzporedne resničnosti.

Andrej Škufca ustvarja pokrajino, kjer se umetnine in organske oblike zlivajo, medtem ko gledalec navigira skozi neenoten, spremenljiv teren. Njegova instalacija pa se nanaša na specifične strukture naracije v videoigrah in njihovo pogosto postopno razkrivanje informacij.

Razstava bo v UGM Studiu na ogled do 29. julija.