To je njegovo zadnje delo iz iskane serije barvnih plošč iz leta 1974, ki je navdihnila tudi njegovo znamenito okno v kölnski katedrali.
Kot poroča nemška tiskovna agencija DPA, je Richterja ideja o barvnih ploščah navdihnila, ko je v lakirnici v nemškem Düsseldorfu videl primere vzorčnih barv. Nato se mu je posvetilo, da so to popolne slike.
Barvne kartice je kopiral, barvna polja pa sestavil drugače. Med letoma 1966 in 1974 je naslikal tri različne serije plošč, od katerih je bila vsaka bolj kompleksna.
Oktobra lani je Richterjeva slika 192 barv pri Sotheby'su v Londonu dosegla ceno približno 18,1 milijona funtov, kar je približno 20,5 milijona evrov. Umetniško delo 4096 barv je bilo razstavljeno v Chicagu, San Franciscu, v londonski Tate Modern in v berlinskih nacionalnih muzejih.
Eden najvplivnejših umetnikov na svetu
Richter pri 91 letih velja za enega najvplivnejših umetnikov na svetu, pri avkcijski hiši Sotheby's pa maja na dražbah – enako kot pri drugih dražbenih hišah, kot je konkurenčna Christie's – prodajajo na stotine del velikih umetnikov.
Iz dražbene hiše Sotheby's so sporočili, da so skulpturo pajka, ki jo je leta 1996 ustvarila francosko-ameriška umetnica Louise Bourgeois (1911–2010), prodali za rekordnih 32,8 milijona dolarjev (blizu 30 milijonov evrov).
Čeprav umetnine Gerharda Richterja dosegajo astronomsko visoke cene oz. prav zaradi tega, je pred časom izrazil popolno nestrinjanje s takim razvojem umetnostnega trga. "Strah vzbujajoč razvoj," je izjavil za časopis Die Zeit. Dodal je, da je to "čisti kult osebnosti". Prepričan je, da gre v umetnosti le še za spektakel, saj z umetnostjo samo to nima prav nobene povezave.
Trg še ni zasičen z Richterjevimi umetninami
Leta 1932 v vzhodnonemškem Dresdnu rojeni Gerhard Richter je svoj rodni kraj zapustil le nekaj mesecev pred postavitvijo Berlinskega zidu, a zato ni nikoli več videl svojih staršev. Po selitvi v Düsseldorf in srečanju z umetnostjo Zahoda je svojo kariero posvetil raziskovanju uveljavljenih slikarskih žanrov.
Med njegova najbolj prepoznavna dela spadajo družinski portreti, ki deloma dajejo vtis starih, umazanih časopisnih izrezkov, s čimer njihov avtor na neki način preizprašuje vlogo svoje lastne družine in celotne Nemčije v drugi svetovni vojni. Taki sta na primer sliki Teta Marianne, ki je bila psihično bolna in so jo nacisti internirali, ter Stric Rudi, ki je bil nacistični vojak in je padel v boju.
Leta 1983 se je preselil v Köln, leto 1995 pa je prineslo prelomnico, saj mu je MoMA takrat plačala tri milijone dolarjev za serijo slik, naslovljeno Oct. 18, 1977. Serija je nastala kot odziv na sojenje in brutalno usmrtitev skupine mladih nemških anarhistov in teroristov.
Leta 2015 so na dražbi v Londonu za rekordnih 41 milijonov evrov prodali njegovo delo z naslovom Abstraktna slika iz leta 1986, ki je tako postala najdražja na dražbi prodana slika še živečega umetnika. To je živopisna slika iz leta 1986. Richter je med dolgo kariero ustvaril več kot 3000 slik, vendar jih skoraj 40 odstotkov visi po muzejih, tako da trg še ni zasičen z njegovimi deli.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje