Postavitev Originalni ponaredki bodo v Galeriji Vžigalica odprli drevi ob 19. uri, na ogled bo do 19. marca.

Marko Premrl se je po letih popotovanj po svetu s koncem 80. let prejšnjega stoletja odločil za študij slikarstva v Milanu. Sprva se je izobraževal na zasebni akademiji, kjer je nanj močno vplival profesor Luigi Veronesi, leto pozneje je prešel na umetniško akademijo Brera. Med študijskimi leti je spoznal italijanskega poslovneža Daniela Dondeja, ta pa ga je povabil v skupino kopistov starih mojstrov, imenovano Musee imaginaire.

Premrl, ki je začel ustvarjati pod imenom Marcel Valentini, je skušal v začetku 90. let kot donosni poslovni model trgovine z "legalnimi" ponaredki prenesti tudi v Slovenijo, ki se je takrat šele pred kratkim osamosvojila.

V rodni Postojni je organiziral skupino kopistov in vodil atelje pod blagovno znamko Agla Art, pri čemer je vlogo menedžerja prevzel Vladimir Slejko. Leta 1993 so v postojnskem Jamskem dvorcu odprli razstavo, ki je obsegala 130 kopij slik priznanih umetnikov od Vincenta van Gogha, Clauda Moneta, Amedea Modiglianija do Paula Gauguina, Augusta Renoirja, Edgarja Degasa in Henrija de Toulouse-Lautreca.

Takrat je ta prodaja "legalnih" ponaredkov s certifikati v slovenski strokovni javnosti dvignila kar nekaj prahu. Čeprav je bil Valentini sposoben dobro kopirati vse omenjene avtorje, kritika njegovega osebnega opusa ni posebno cenila. To je Valentinija, čigar slikarska prizadevanja so bila bolje sprejeta v Italiji, nekoliko postavilo v opozicijo slovenski umetniški sceni, česar tudi ni skrival, piše v razstavnem besedilu.

Valentinijevi ponaredki slavnih umetnin so bili premišljeno in podrobno izvedeni v enakih tehnikah kot originali in umetelno starani, za kar je angažiral tudi sodelavce. Izvedeni so bili kot direktne kopije ali kot približki sloga in motivike slavnega avtorja. Zaščiteni so bili s certifikati, pritrjenimi z voščenimi pečati, ter s podpisi in žigi na podokvirjih slik, kar naj bi preprečevalo prevare. Toda že po prvi prodaji pri večini ponaredkov, zaščitenimi s certifikati, ni več mogoče slediti njihovemu stanju in lastništvu.

Slikar je bil leta 2004 zaradi izdelave 13 ponaredkov, prodanih lokalnemu podjetniku, kazensko ovaden, a je zaradi bolezni umrl štiri leta pozneje, še pred izrekom sodbe.

V Galeriji Vžigalica želijo s to postavitvijo osvetliti perečo problematiko ponarejanja umetnin in odpreti polje za razpravo. Na Prešernov dan bosta ob 17. uri po razstavi vodila kuratorja Jani Pirnat in Julija Hoda, ki bosta ob izbranih legalnih ponaredkih slik svetovno priznanih umetnikov in avtorskih delih Marcela Valentinija predstavila tudi njegovo življenjsko zgodbo.