Po galeristovih besedah je na dražbi sodelovalo pet dražiteljev, a nihče v živo. Trije so se javljali po e-pošti, dva po telefonu. Sodeloval je tudi avstrijski kupec, in sicer takoj po izklicni ceni s 17.000 evri, potem pa ni več višal svoje ponudbe. Pozneje so prišli do 25.000 evrov, ki jih je ponudil anonimni dražitelj po telefonu. Ponujena vsota je bila nižja od t. i. rezervne cene, pod katero niso želeli prodati slike, je povedal galerist Leon Pogelšek.

Izklicna cena za sliko je bila 16.000 evrov.

Odslej bo slika v redni prodaji v galeriji, na dražbi pa je ne nameravajo več ponujati, je še povedal Pogelšek. Kot je dodal, je zadovoljen z odzivom, saj niso specializirana galerija za dražbe. Zanjo so se odločili, da bi 8. marca ob dnevu žensk ponudili javnosti sliko ene najpomembnejših slovenskih slikark.

V Ljubljani najdeni ženski akt je Pogelšek javnosti prvič predstavil februarja. Tedaj je povedal, da je slika, ki je po oceni nastala v 20. letih preteklega stoletja, certificirana. Javnost jo je imela prvič priložnost videti na Prešernov dan v Galeriji Kos.

Slika je bila najdena po naključju

Sliko je po galeristovih besedah na spletnem portalu Bolha našel njegov kolega iz ene od ljubljanskih galerij in jo kupil za zelo nizek znesek, saj lastnik ni pomislil, da bi bila lahko delo Ivane Kobilca. Bila je precej zanemarjena in prepognjena v mapi.

Ferdinand Šerbelj, muzejski svetnik ter sodni izvedenec in cenilec za likovno umetnost in nekdanji kustos v ljubljanski Narodni galeriji, je v svojem izvedenskem mnenju med drugim zapisal, da "akt sedečega dekleta z rokami, dvignjenimi v zatilje, najprej pritegne pozornost zaradi profesionalne izvedbe. Ne gre za dokončano delo, ampak za študijo, v kateri slikarka tudi ni imela ambicije do zaključne izvedbe. V slikarstvu Ivane Kobilce namreč ne poznamo likovno dokončanega ženskega ali moškega akta".

Da je to delo Ivane Kobilca (1861–1926), po Pogelškovih mnenju pričajo nekatere tipične značilnosti Kobilčinega sloga. Poleg tega je v spodnjem delu slike opaziti črko x, podobna je tudi na nekaj drugih umetničinih delih, za katero sam meni, da gre v resnici na hitro narejen slikarkin podpis oziroma črko k.