Reminiscence zavetja II je prostorska instalacija, ki posredno poustvarja izkušnjo preteklosti, natančneje otroštva, umetnica pa v središče razmisleka postavlja pojme, kot so odraščanje, strah, varnost, tok časa in razvoj človeškega zaznavanja, pišejo v KiBeli.

Med varnim in nevarnim, znanim in neznanim
V tem procesu rekonstrukcije spomina umetnico zanima odnos med fizičnimi spremembami nekega prostora ali objekta v odnosu do telesnih in psiholoških sprememb zaznavanja tega skozi čas. "Prostor spomina oziroma spomin na prostor umetnica zgradi tukaj in zdaj, ko iz predimenzioniranih stolov, prek katerih se pnejo porisane rjuhe, zgradi zavetje, ki ga obda z vsebinsko sicer nerazumljivim pretečim zvokom glasov odraslih. S tem umetnica v instalaciji ustvari konflikt med varnim in nevarnim, znanim in neznanim ter razumljivim in nerazumljivim," so zapisali v galeriji.

Umetnica v projekt vpeljuje participativne prakse, in sicer na dveh ravneh, z vključevanjem vrtčevskih otrok, ki v okviru ustvarjalnih delavnic porišejo rjuhe, ter gledalke in gledalca v galerijskem prostoru. Pri razstavi so sodelovali: Vrtec Jelka, enota Palčki, Ljubljana (2019); Vrtec Tezno, enota Lupinica, Maribor (2021) in Vrtec Ivana Glinška, enota Kosarjeva, skupina Maline, Maribor (2021).

Dalea Kovačec (1993) zaključuje magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, kjer je leta 2016 diplomirala z diplomsko nalogo Prikrojeni spomini. V sklopu študijske izmenjave je obiskovala Akademijo v Varšavi. Leta 2018 je prejela Nagrado ALUO-a za posebne dosežke, letos pa je nominirana za nagrado skupine OHO.

Avtoportret pa predstavlja umetnikovo dojemanje sebe, "ki je sinteza različnih vplivov in izkušenj, predelanih v sumljivih okoliščinah spomina. Ta konglomerat je gnetljiv in heterogen, skupaj pa ga drži le poetična vrzel, v kateri se spomini navzkrižno oplajajo ali pa le nerodno stojijo drug ob drugem," pravi Droljc.

Generativna avdiovizualna slika
Avtoportret je generativna avdiovizualna slika, ki se neprestano izrisuje. Slikarjev avdiovizualni čopič v živo, pred očmi občinstva, vodijo psevdonaključni algoritmi, a vendar se zdi, da umetnik ni prisoten. Slika neprestano nastaja in ponuja okvir, skozi katerega se pretaka čas. Čas pa ne odteka v preteklost, ampak se akumulira v spominu – tej večni sedanjosti, kjer se odvija neskončna igra perspektiv, so še zapisali v galeriji.

Tadej Droljc je intermedijski umetnik in kreativni programer, ki ustvarja na preseku zvoka, luči in slike. Za svoja solodela je Tadej prejel lumen prize student award, štipendijo Denisa Smalleyja za elektroakustično glasbo in nagrado za najobetavnejšega videoumetnika na festivalu Madatac. Njegova avdiovizualna raziskava, ki jo je opravil na Centru za raziskovanje novih glasb CeReNeM, je prejela nagrado za izjemno doktorsko delo, za projekt Synspecies pa je prejel nagrado edigma semibreve in bil v ožjem izboru za lumen prize.