Po ulicah v središču Pariza so že konec junija začeli postavljati kovinske ograje, ki širši javnosti preprečujejo dostop do tako imenovanih sivih con, nadzorovanih območij blizu bregov Sene. Ljudje, ki morajo imeti dostop do tega območja, so bili vnaprej obveščeni, naj zaprosijo za QR-kode, ki ji omogočijo vstop.

Niti stalne stranke niso mogle dostopati do galerij
A po pisanju portala Art News so iz nekaterih galerij, med katerimi je tudi veliko prodajnih, sporočili, da niso bili obveščeni o tem. Preden so območje ogradili, je pariška prefektura zagotovila, da bodo stranke še zmeraj lahko dostopale do trgovin, galerij in drugih poslovalnic. A ker se je uveljavitev sive cone začela že 18. julija, to ni bilo mogoče.

Več trgovcev z umetninami je povedalo, da stranke niso imele možnosti dostopa do galerijskih prostorov in da javnost ni mogla obiskati tamkajšnjih dogodkov. Zaradi dejstva, da stranke niso mogle vstopiti, so se številne galerije v soseski Saint Germain des Près, ki je eno od glavnih umetniških središč v Parizu, odločile za predčasno zaprtje v času poletnih počitnic.

"To je resnično katastrofalen kontekst, podoben zaporu, za vsa podjetja," je dejal ustanovitelj Galerie George-Philippe et Nathalie Vallois George-Philippe Vallois, čigar galerija je načrtovala, da bo odprta tudi med olimpijskimi igrami. Laurence Esnol, ustanoviteljica galerije, ki nosi ime po njej, je dejala, da ni bila deležna nobenega nasveta. "Gre za pomanjkanje spoštovanja do galerij in podjetij," je dejala.

Tudi z vzpostavljenim sistemom QR-kode so bile težave. Iz pariške prefekture so sporočili, da morajo stranke zgolj povedati, da so naročene na primer pri določenem frizerju, restavraciji ali umetniški galeriji, in jih bodo spustili v sivo cono, a kot so galerije ugotovile na dan začetka uveljavitve sive cone, to ni delovalo.

Sorodna novica Obrežje reke Sene ob odprtju spremenjeno v trdnjavo

"Stranka, ki jo zgrešite, lahko uniči prodajo"
Charlotte Ketabi, ustanoviteljica in direktorica prodajne galerije Ketabi Bourdet, je povedala, da je bil francosko govoreči zbiralec umetnin prav 18. julija dogovorjen za obisk prostora, a so mu zavrnili dostop. Kot je dejala, mu je posredovala elektronsko pošto, ki ga je uporabil kot dokaz o dogovorjenem sestanku, a mu je policist vseeno onemogočil dostop. "Stranka, ki jo zgrešite, lahko uniči prodajo," je še dejala galeristka.

Zdaj že nekdanji francoski premier Gabriel Attal je junija sporočil, da bo ustanovljena komisija, ki se bo posvetila vprašanju, kako urediti odškodnine podjetjem, ki so jih prizadela zaprtja, kot je to. A za zdaj ne obstajajo niti nobena navodila o tem, kako se bo določila višina odškodnine. Ko gre za prodajne umetniške galerije, je težava še večja, saj te nimajo predvidljivega dohodka, ki bi ga bilo mogoče sorazmerno oceniti, kot ga na primer lahko trgovina z oblačili. Izkušnje Ketabi Bourdet kažejo, kako so sestanki s strankami sestavni del posla, ki ga zaznamuje tudi neredna narava prodaje umetniških del.

Galeristom vzbudili občutek, da bo to čas razcveta
Po besedah Laurence Esnol je prav julij običajno "dober mesec", trženje olimpijskih iger pa je galeristom sprva dalo občutek, da bo to čas razcveta, je dejala Charlotte Ketabi in poudarila: "Pravzaprav so nas spodbudili, da sodelujemo na Olympiade Culturelle", torej na multidisciplinarnem umetniškem in kulturnem programu pred in med olimpijskimi igrami. Dodala je, da so njej in drugim galeristom dejali, da bodo ljudje – še posebej bogati, glede na visoke cene vstopnic –, ki običajno ne pridejo v Pariz, prišli posebej za olimpijske igre.

Vendar ko je galerijam onemogočeno, da bi spravile celo siceršnje stranke v svoje prostore, je seveda izpuhtelo upanje, da bodo pridobili nove kupce. Zaradi nemotoriziranih con onkraj sive cone, ki jih bodo občasni v veljavi med olimpijskimi igrami, tudi špediterji ne bodo mogli dostopati do galerij in drugih poslovalnic. "Še zmeraj smo mlada galerija. (...) Imamo pomembne stroške: najemnino, elektriko in naše ljudi," je sklenila Charlotte Ketabi.