Muzej MA-g (The Museum of Avant-garde) v mestu Mendrisio, posvečen umetniškim gibanjem avantgarde od zgodnjih let 20. stoletja do danes, bo svoja vrata za javnost odprl v tem letu. V njegovo zgodovinsko zbirko bodo vključena tudi dela nekaterih najslavnejših imen avantgardnega gibanja, kot so vizualni umetniki Vasilij Kandinski, Kazimir Malevič in Pablo Picasso. Del zbirke bo tudi zapuščina arhitektov Le Courbisierja, Martina Gropiusa in Hannesa Mayerja, fotografov Laszla Moholya – Nagya, Alexandra Rodchenka in Mana Raya ter oblikovalcev Charlesa Emesa in Herberta Bayerja. Zbirka bo vključevala tudi besedila Michaela Seuphora, Andreja Bretona in Tristana Tzare.

"Vizija muzeja je zagotoviti, da ustvarjalno delo vrhunskih sodobnih ustvarjalcev, najde svoje mesto in priznanje v stalni sodobni zbirki kot vzporednici zgodovinske zbirke. Kot taka bo največja zapuščina avantgardnih gibanj: z umetniškega vidika, saj so vizualni jeziki, razviti v tistem obdobju, danes del naših estetskih standardov, in s kulturnega vidika, saj so avantgarde postale sinonim za tisto kršenje konvencij in drzno eksperimentiranje, ki ga danes cenimo in spodbujamo v ustvarjalnosti," je sporočil Strip Core.

Trojica stvaritev iz serije Preostanki
DK bo v zbirki prisoten s trojico del iz serije Preostanki, ki je bila leta 2021 v produkciji Strip Core / Forum Ljubljana, premierno predstavljena v Mali galeriji Cankarjevega doma. Izbor del je nato v naslednjem letu gostoval na mednarodni kurirani razstavi v galeriji Filter Space v Chicagu, leta 2023 pa še na mednarodnem festivalu sodobne umetnosti Art Stays. V istem letu je bila serija prečiščena in obogatena z novimi deli na ogled še v Galeriji Gong v Novi Gorici, leto pozneje pa še v Galeriji Fotografija v Ljubljani, ki ga tudi zastopa kot umetnika.

S serijo Preostanki se umetnik "vrača k zavrženim ostankom in esencam fotografske materije, ki ohranjajo sposobnost za preoblikovanje in ustvarjanje novih pomenov. Ko raziskuje, ali je v ostalinah možno najti smiselno podobo, hkrati preizprašuje, ali je, v času orkestriranega razkroja družbe, še moč najti kakršno koli vrednost in smisel. V današnjem hiperdokumentiranem svetu ga ne zanima toliko, kaj ima fotografija za povedati o vsakdanji 'resničnosti', temveč bolj, kaj pove o svojem opazovalcu," so še sporočili s Strip Cora.

Zapisanost zavestnemu tveganju
Leta 1970 rojeni umetnik DK je domačemu občinstvu znan kot avtor, ki zavestno tvega v svojem ustvarjalnem procesu. Njegovi prelomni seriji Lice (2000) in Lice 2 (2001) veljata za prvi postmodernistični fotografski projekt našega prostora. V kritiško čislani seriji Trn (2003) je spregovoril o našem slepem sprejemanju neoliberalne zablode, ki je celo generacijo mladih pognalo v beg možganov. Leta 2008 je v Mestni galeriji Ljubljana pripravil veliko razstavo Prehajanja k modernim skrbem.

Jagodni izbor glasbenikov pred objektivom
V seriji 40 sekund (2010) je portretiral gostujoče glasbenike, kot so Warren Ellis, Blixa Bargeld, Diamanda Galas, Rade Šerbedžija, Goran Bare, Esma Redžepova, Eliot Sharp, Mike Patton, Jello Biafra, Lydia Lunch, Lee Scratch Perry in Steve Albini. V seriji Pričevanja (2011) je lotil teme sistemskega nasilja, ki je pozneje kulminiralo v vseljudsko vstajo. Naslednjih nekaj let je koncipiral in pripravljal gradivo za veliko razstavo Scotoma v Galeriji Jakopič (2019), ki jo tvori sedmerica serij: Planeti, Jutrišnji spomini, Slutnja, Izza vek, Mrak, Skoraj upanje in Temnenje.

DK je bil letos deležen tudi častne omembe na mednarodnem festivalu v Tokiu. Kot so zapisali pri Strip Coru, je v seriji Scotoma spregovoril o "vizualni pismenosti, odnosih med avtentičnim in lažnim ter naši vlogi opazovalcev. Povabi nas k poglobljenemu razmisleku o horizontu percepcije in družbeni slepoti, ki jo oblikujejo predsodki, ideološka zaslepljenost in strah, prikrit s prostovoljno nevednostjo oz. scotomo."