Glede na polletno raziskavo Art Basel in UBS, v kateri je sodelovalo 700 prodajalcev umetnin, se je prodaja v tem času glede na enako obdobje lani zvišala za deset odstotkov.
Pri tem so se najbolje odrezale galerije s prometom več kot deset milijonov funtov, saj so imele prodajo višjo za 21 odstotkov. Srednje velike galerije so prodale za tri odstotke manj, manjše galerije pa so imele celo izgubo, poroča The Art Newspaper.
K prodaji prispevala digitalizacija
Ena večjih sprememb, ki so vplivale na prodajo, je tehnološki oziroma odprtje novih platform za prodajo umetnin. Delež spletne prodaje je bil dvakrat višji v primerjavi z letom 2019.
Digitalne transakcije predstavljajo 33 odstotkov celotne prodaje. Ob tem pa se t. i. ogledne spletne sobe (ang. online viewing rooms) niso izkazale za tako donosne, kot so galeristi predvidevali, saj so predstavljale le štiri odstotke prodaje v primerjavi z devetimi odstotki lani.
Ob tem pa je zanimivo tudi to, da je v porastu predvsem digitalna umetnost.
Še vedno se proda največ "klasičnih" del
Po podatkih 500 neto najbogatejših zbirateljih, tradicionalna oblika umetnosti, kot so slike, plastika in umetnost na papirju, predstavljajo 31 odstotkov nakupa. Digitalna umetnost, film in videoigre pa so v vzponu z 12 odstotki.
Skoraj polovica zbirateljev je v raziskavi dejala, da bi bili zainteresirani za nakup digitalnih umetniških del tudi v prihodnjih 12 mesecih.
Seveda pa je največje vrelišče letošnjega leta nezamenljiv kriptožeton (NFT), ki se izvaja zunaj ustaljenih prodajnih umetniških mrež. Čeprav so kupci zainteresirani za tovrstno naložbo, pa jih skrbi predvsem njihova nižja kakovost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje