Hkrati je U3 neposreden odsev današnjega časa, ki noče biti razumljen kot linearna struktura, pač pa kot ciklična entiteta.

Pogled skozi Borgesov časovni labirint
Kot je na vodstvu po razstavi povedal kustos Tevž Logar, je vprašalnik, ki ga je razposlal naokoli, pokazal, da večina ljudi trienala sodobne umetnosti – U3 ne vidi kot razstave, ki kanonizira umetniška dela ali kot pregledne razstave, ampak kot subjektiven pogled kustosa na relevantne prakse našega časa.

Zato je za izhodišče vzel element časa, pri čemer pa ga ni zanimala linearna predstavitev časa, ampak se je navezal na zgodbe Jorgeja Luisa Borgesa, v katerih je čas pogosto prikazan kot nelinearen, cikličen ali spremenljiv, kar izpodbija običajne predstave o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Borgesov nenehni boj oziroma prizadevanje, da bi dosegel spravo med zavračanjem časa in priznavanjem njegove resničnosti, je tudi polje, ki ga odpira pričujoča razstava, ki poskuša čas definirati prek aktualnih tem današnjega vsakdana.

Razstava, ki bo na ogled do 17. novembra, je razdeljena v pet poglavij, čeprav je sprva, kot je pojasnil Logar, ni nameraval zasnovati na tak način. Prostore Moderne galerije je uporabil takšne, kot so, za potrebe U3 niso postavili nobene dodatne strukture, skozi dialog z umetniki se je nato razvijala njegova misel in nato so se začele oblikovati skupine del.

Telo, upor, sistemi moči
V prvi sobi so na ogled dela, ki se posvečajo temam, kot so migracije, delo in človekove pravice, v drugi so dela, ki se ukvarjajo s funkcioniranjem telesa znotraj družbe – tako fizičnega telesa in telesa kot ideološkega simbola kot tudi v razmerju do tehnologije. Osrednja soba je posvečena elementu prostora, četrta uporu posameznika, dela v zadnji sobi pa se ukvarjajo s sistemi moči in nadzora ter odnosom med umetnikom in institucijo. Kot je še povedal Logar, so se znotraj sob vzpostavili med deli dialogi, ter izrazil upanje, da jih bodo obiskovalci začutili.

V Moderni galeriji so ob letošnjem trienalu U3 zapisali, da pričujoča razstava ne želi biti tujek v tridesetletnem narativu trienala, ampak relevanten in aktualen preplet vprašanj, ki se zrcalijo v napetih in dinamičnih odnosih med sliko, risbo, objektom, zvokom, performansom, skupnostnim projektom, gibljivo sliko, intervencijami v javnem prostoru in gledalcem.

Podobno kot mnoge Borgesove zgodbe tudi razstava poskuša ustvariti pripovedno strukturo, ki odpira več poti skozi čas in različne možnosti izidov. Zamisel o več časovnih poteh, ki se prepletajo in vodijo do različnih izidov, odraža kompleksnost človeške izkušnje časa. Gre za spodbudo k razmisleku o ideji, da naša dejanja vplivajo na razvejanost časovnega poteka in medsebojno povezanost med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Hkrati pa nas opominja, da je čas kompleksen in da se njegove poti lahko prepletajo na nepredvidljive načine. V razstavo so vključena dela približno 40 umetnikov, med katerimi so Nika Autor, Jaka Babnik, Ištvan Išt Huzjan, Marjetica Potrč, Maja Smrekar, Robertina Šebjanič, Igor Štromajer, Ulay, The Nonument Group, Martin Bricelj Baraga, Jasmina Cibic in Staš Kleindienst.

Partnerske institucije letošnjega trienala U3 so Obalne galerije Piran, Zavod Celeia Celje – Center sodobnih umetnosti, Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti, Koroška galerija likovnih umetnosti, Umetnostna galerija Maribor, Muzej sodobne umetnosti Beograd, Muzej sodobne umetnosti Zagreb ter Muzej moderne in sodobne umetnosti Reka.