Modiglianijev Portret dekleta iz leta 1917 v svoji stalni zbirki hrani galerija Tate. Leta 2018 je analiza muzejskim strokovnjakom razkrila takrat popolnoma novo informacijo: rentgen je pokazal, da se pod mojstrovino skriva še en portret, vendar nekega drugega dekleta.

Slike pod slikami seveda niso posebnost. Slikarji so se tudi ob pomanjkanju slikarskega materiala – kar je vsekakor veljalo za mojstre, ki so na začetku 20. stoletja životarili v Parizu, da bi lahko v tedanjem umetniškem središču sveta razvijali svojo likovno vizijo – pogosto zatekali k takšnemu "varčevalnemu" pristopu. Vendar pa so umetnostni zgodovinarji pod vodstvom kuratorke Nancy Ireson v tem primeru sklepali, da bi bil razlog za preslikavo omenjene slike lahko drugje in predvsem manj praktične narave. Hipoteza je bila, da je Modigliani portret preslikal po tem, ko sta se se pisateljico Beatrice Hastings po burnem dvoletnem razmerju leta 1916 razšla, da bi jo na ta način izbrisal iz svojega življenja.

Doktorska kandidata na Univerzi v Londonu, Anthony Bourached s področja nevroznanosti in George Cann s polja fizike, sta v okviru projekta NeoMasters na podlagi rentgena Portreta dekleta in analize Modiglianijevega slikarstva "izurila" algoritme, da so preučili sliko in razgalili skriti portret pod njo, je poročal britanski The Observer. Projekt je financiralo podjetje Oxia Palus, ki ima velikopotezno vizijo: radi bi rekonstruirali najrazličnejše portrete na platnih, ki so jih umetniki uporabili več kot enkrat, morda zaradi revščine ali pa, ker niso bili zadovoljni z nastalimi slikami.

Cann, ki se sicer posveča analizi plinov iz atmosfere Marsa, verjame, da bo ta nova tehnologija poglobila naše razumevanje umetnosti. "Potencialno obstaja na tisoče umetnin, ki so skrite pod plastmi barv. V prihodnjih nekaj letih bomo posvetili z lučjo v to temačno galerijo."

Umrl reven kot cerkvena miš, danes vreden milijone
Modigliani, ki se s svojimi značilnimi portreti slokih podolgovatih figur in obrazov mandljastih oči nekako ni znal umestiti med prevladujočimi modernističnimi smermi svojega časa, je danes eden najbolj iskanih slikarjev na dražbah: njegovo delo Ležeči akt (1917/18) je bilo leta 2015 prodano za 170 milijonov dolarjev. V času smrti – pri rosnih 35 letih je umrl zaradi meningitisa – je bil Modigliani popolnoma obubožan.

Sorodna novica Pod Modiglianijevim portretom dekleta našli še en ženski obraz

Prepoznavnost je sicer dočakal še v času življenja, a kljub temu se je nenehno spopadal s finančno stisko. Svoje risbe je prodajal po nekaj frankov, leta 1919 pa vsa dela v ateljeju prodal za komaj 100 funtov.

Tudi usoda Beatrice Hastings je bila tragična – potem ko ji je zdravje začelo pešati tudi zaradi alkoholizma, je zbolela in si leta 1943 v Veliki Britaniji vzela življenje.

Viharna ljubezen
Modigliani, čeden in postaven Italijan, ki ga je Beatrice opisovala kot "svinjo in biser", jo je večkrat portretiral. Divji odnos dveh trmoglavcev, ki sta se rada predajala alkoholu in mamilom, so zaznamovali številni prepiri. Sodobnik o njej piše, da je bila slepo zaljubljena v Modiglianija, pogosto histerična in omamljena že od jutranjih ur. "Bili so grozljivi izpadi ljubosumja. Skupaj sta popivala, se prepirala in tepla." Takšen opis sovpada z Beatricinim lastnim spominjanjem na skupne dni: "Strašansko sva se spopadla, desetkrat gor in dol po hiši, on oborožen z loncem, jaz z dolgo metlo ... Kako sem bila srečna!"

Beatrice v Modiglianijevi umetnosti vseeno dobro dokumentirana
Slikar je ustvaril vsaj 14 oljnih portretov Beatrice, poleg tega pa še več ducatov risb – to nakazuje, kako velik pomen je imela v njegovem življenju. "Skupaj sta bila med letoma 1914 in 1916, ravno v obdobju, ko je razvijal svoj prepoznavni slog, z dolgimi obrazi in vratovi ter pod vplivom afriške umetnosti. Vizualno je na to morda vplivala Beatrice," je za omenjeni časopis komentiral Kenneth Wayne, izvedenec za Modiglianijev opus. "Imela sta tudi močno intelektualno povezavo. Ona je bila zelo pametna. On je iskal svojo pot, njuni pogovori so mu pri tem najbrž pomagali."

Wayne sicer ni stoodstotno prepričan, da je na skritem portretu v resnici Beatrice: "Ne zdi se mi v hipu prepoznavna in ne vem še, kaj lahko dokončno ugotovimo z rentgenske slike." Modigliani je sicer Beatrice upodabljal na različne načine, včasih s klasičnim okroglim obrazom in včasih s podaljšanim; tudi njena barva las ni bila vedno enaka.

Anthony Bourached je pojasnil proces, ki je privedel do rekonstrukcije: "S pomočjo matematičnih tehnik lahko robove in obrobe Modiglianijevih slik vidimo, kot da bi šlo za risbo s kredo na tabli. Nove tehnologije in umetna inteligenca pa se nato naučijo, kako reproducirati odtenke in strukturo, ki jo na sliki ustvarijo poteze s čopičem."

Pri projektu je sodeloval tudi David G. Stork s kalifornijske univerze Stanford; ukvarja se prav z aplikacijo umetne inteligence pri analizi umetnin. "To je pomembna priložnost; če bomo združili znanje umetnostnih zgodovinarjev in tehnično analizo podobe, bomo lahko videli nove stvari v umetnosti."