Selektor Tomo Vran ob letošnji izdaji premišljuje o posledicah, ki jih ima za vizualno umetnost lahko umetna inteligenca.

Svet vizualne umetnosti je danes pred epohalno prelomnico, s kakršno se človeštvo doslej še nikoli ni srečalo, meni. "Ali umetna inteligenca pomeni konec umetniške ustvarjalnosti, vsaj v obliki, ki jo danes poznamo, ali bo samo dodatno orodje oziroma dopolnilo k že obstoječemu," se sprašuje. Sodobni računalniški algoritmi s področja umetniškega ustvarjanja so že danes sposobni ustvariti vizualno kompleksna in zelo sugestivna dela. Vprašanje pa je, ali lahko ta dela imamo za avtentično kreativno stvaritev ali samo proizvod stroja, ki je sposoben emulirati enega od že obstoječih umetniških stilov, je zapisal.

Vprašanje avtonomije kreativnosti
V zapisu opomni, da umetna inteligenca pravzaprav samo posnema to, kar so umetniki že ustvarili v preteklosti. Ključni problem je torej po njegovem mnenju vprašanje avtonomije kreativnosti. Po eni strani zagovarjajo dejstvo, da naj bi bila umetna inteligenca v samem bistvu nezmožna prave in iskrene kreativnosti, kajti manjkajo ji globoka empatija, čustvo ljubezni, emocija, intuicija, razumevanje, sočutje in torej vse karakteristike, ki vodijo človeka umetnika pri kreiranju svojega umetniškega dela. Po drugi strani se uvaja teorija, da sta že vnos podatkov in njihova izbira umetniško, kreativno delo.

Ustvarjanje v idealnih razmerah
Umetniki imajo, kot zapiše Vran, "pač svoj svet, ki pa je neskončno iskren, in upam, da tak tudi ostane". Med ustvarjalci, ki v to verjamejo, tako živijo in delujejo, je tudi letos osem povabljenih likovnih umetnikov, udeležencev tradicionalne mednarodne likovne kolonije. Ta jim nudi možnost ustvarjanja v resnično idealnih razmerah.

Mednarodno likovno kolonijo spremlja letos številka XXVII. Selektorjeve misli se ob tem usmerjajo na vso prehojeno pot, torej na vsakoletne enkratne izkušnje s sodelujočimi likovnimi umetniki in ustvarjalno prepletanje likovne umetnosti z drugimi zvrstmi umetnosti, ki jih v času, ko poteka likovna kolonija, Festival Ljubljana ponuja.

Spomnil je, da je osnovni koncept likovne kolonije še vedno tak, kot je bil zasnovan na začetku. So ga pa njene zanimive vsebine vsakoletno spreminjale, dopolnjevale in nadgrajevale tako, da je postal predvsem v krogih umetnikov in poznavalcev dogodek prestižnega pomena.

Kdo so letošnji udeleženci kolonije? Iz Kitajske prihaja slikar Zhao Peizhi, iz Češke Sofie Švejdova, iz Turčije Ahmet Ozel, iz Severne Makedonije Zlatko Krstevski. Letošnji udeleženci iz Slovenije so Marko Tušek, Luka Širok, Andreja Srna in Simon Mlakar. Tudi letos se jim bo pridružil multimedijski umetnik Lado Jakša in jih spremljal ves teden. Jakša bo ob koncu likovne kolonije na odprtju razstave s svojim umetniškim pogledom glasbeno-vizualno predstavil svoje videnje njihovega dela in procesa ustvarjanja.