Po več protestih zoper navzočnost Izraela na letošnjem 60. beneškem bienalu, so odmeven protest izvedli kar umetniki in kustosinji izraelskega paviljona. Na dan pred odprtjem bienala za strokovno javnost so sporočili, da paviljona z razstavo z naslovom (M)otherland ne bodo odprli, dokler v Gazi ne bo dosežen dogovor o prekinitvi spopadov in izpustitvi talcev. Izraelska ekipa je svojo odločitev objavila z napisom na pročelju paviljona, o svoji odločitvi pa naj ne bi obvestili izraelskih oblasti.

Izraelski paviljon varujejo trije oboroženi pripadniki italijanske vojske
Izraelski kustosinji Mira Lapidot in Tamar Margalit sta v izjavi za javnost povedali, da grozljivi vojni po sedmih mesecih "ni videti konca, obljublja le še več bolečine, izgube in opustošenja. Razstava je pripravljena in paviljon čaka na odprtje. Umetnost lahko počaka, ženske, otroci in ljudje, ki živijo v peklu, pa ne morejo." Organizatorji bienala so pri tem sporočili, da odločitev izraelskih umetnikov in kustosinj ne pomeni, da so se odpovedali nastopu na bienalu ali razstavi, so se pa odločili zavzeti "solidarno držo z družinami talcev in veliko skupnostjo v Izraelu, ki poziva k spremembam".

Za umetnico bienala je bila izbrana Ruth Patir mesec dni pred začetkom vojne. Nikoli si ni predstavljala, "da bodo aprila v Benetkah, ko bodo talci še vedno v ujetništvu in bo vojna še vedno divjala", je dejala v intervjuju za New York Times. Pojasnila je, da so najprej umetniško delo preoblikovali kot odziv na vojno, nato pa se odločili, da paviljona ne bodo odprli. Beneški bienale traja do konca novembra in Patir upa, da bo vojna do takrat končana. "Verjamem, da ga bomo odprli," je dejal Patir. "Resnično verjamem, da bomo."

Sporno sodelovanje Izraela ob navzočnosti palestinskih umetnikov na osrednji razstavi
Navzočnost Izraela na letošnjem 60. beneškem bienalu, na katerem tokrat sodeluje 88 držav, je bila že prej deležna kritik. Več kot 23.000 umetnikov in drugih ustvarjalcev se je podpisalo pod odprto pismo, v katerem so nasprotovali, da bi Izrael na beneškem bienalu letos imel svoj paviljon. Pri tem so se sklicevali na prepoved Južni Afriki, zaradi katere ta država na beneškem bienalu ni sodelovala med letoma 1968 in 1993, ter dejstvo, da so zaradi napada ruske vojske na Ukrajino februarja 2022 z beneškega bienala pred dvema letoma izločili Rusijo.

Palestinski umetniki so letos na beneškem bienalu zastopani na osrednji kurirani razstavi Tujci povsod ter v okviru enega od spremljevalnih dogodkov bienala, na pridruženi razstavi z naslovom Južni Zahodni breg, ki se osredinja na umetnike z južnega Zahodnega brega in njegove soseščine. Ena od umetnic na razstavi, Dima Srudži, je za portal Guardian komentirala dogajanje. "Za izraelski paviljon to morda pomeni normalno poslovanje, za nas druge pa je to nadaljevanje 75-letne okupacije in statusa quo apartheida. Borimo se za svojo osvoboditev, ne le za premirje leta 2024." Drugi, Adam Broomberg, pa je dejal, da so izvedli "odlično šahovsko potezo. Stavba bi morala ostati zaprta, dokler se okupacija in apartheid ne končata in dokler vsi Palestinci ne dobijo polne pravice do vrnitve".