Leta 1959 v Ljubljani rojeni umetnik, ki je polovico življenja preživel v Kopru, se je poslovil po večletni bolezni, poročajo spletne Primorske novice. Kiparstvo je študiral v Parizu, v Kopru pa je živel od leta 1989. V Istri je spoznal kamen in od takrat mu je bil popolnoma posvečen.

"V Ljubljani sem bil forešt, tu sem bil forešt ..."
Sodnikar Ponis je ob svoji zadnji razstavi Skulptura, ki je bila letos spomladi na ogled v koprski palači Gravisi Buttorai, torej na sedežu italijanske skupnosti, dejal, da je že prej prebil veliko časa na Primorskem: "Odraščal sem v Piranu, kjer je mama delala na komunali, nono sem imel v Umagu, teto in strica v Trstu ... Še najmanj sem bil v Ljubljani, ki je nikoli nisem imel za dom. Tam smo rekli, da nam je najbolj všeč tabla za Koper. V Ljubljani sem bil forešt, tu sem bil forešt ..." (Forešt je istrsko poimenovanje za tujca.)

Odlično obvladovanje materialnih danosti
Z britansko kiparko Gail Morris je leta 2011 razstavljal v galeriji koprske Skupnosti Italijanov Santorio Santorio. Ob tej priložnosti je likovni kritik in kustos galerije Insula v Izoli Dejan Mehmedovič zapisal, da "Sodnikar z mimetičnim posnemanjem polžjih lupin velikih dimenzij sodi med umetnike, ki odlično obvladujejo materialne danosti, kjer je estetska komponenta izrazit element izpovedi".

Kiparjenje v Kopru, Pučah in na Parecagu
Sicer pa je Vojc Sodnikar Ponis svoje manjše skulpture ustvarjal v ateljeju v središču Kopra, večje je klesal pred prijateljevo hišo v istrski vasi Puče. Kot je povedal sam, pa je pri njegovi sestri na Parecagu zrasla že skoraj forma viva.